»Mirovniški proces v Siriji je fikcija«

V četrtek, 10. julija, so v gledališču Rossetti podelili letošnje nagrade Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. V popldanskih urah pa so se zmagovalci srečali z novinarji.
Srečanje z zmagovalci novinarske nagrade Luchetta je vsakič priložnost za vsaj bežen pogovor s kolegi, ki se pri opravljanju našega poklica soočajo z nasiljem, vojno, bedo; z zelo zahtevnimi temami in prav tako zahtevnimi okoliščinami, pa naj bo to reportaža o vojni v Siriji ali italijanskem organiziranem kriminalu.
Fergal Keane je na primer dolgoletni dopisnik angleške televizijske mreže BBC, kolumnist dnevnika The Independent, avtor knjig o raznih svetovnih vojnih žariščih. Nagrado Marco Luchetta 2012 za najboljši televizijski prispevek si je prislužil za svoje poročanje o otrocih, ki so pobegnili pred nasiljem sirskega režima.
»Dokazano je, da so otroci in najstniki tarče sistematičnega nasilja sirske tajne policije. Zakaj? Ker so bili med pouličnimi protesti v prvih vrstah, a tudi zato, ker lahko z aretacijo in mučenjem otrok izsiljujejo starše, ki so aktivni v opozicijskih vrstah.«
Keane pravi, da smo v Siriji priča uničenju vsake morale: ljudje, povezani z režimom, se zavedajo, da se njihov svet ruši, zato so za ohranitev prejšnjega stanja pripravljeni uporabljati vsa sredstva. Težko bo najti kompromisno rešitev, mirovniški proces je po njegovi oceni fikcija, režim in opozicijo povezuje ista stvar: brutalni realizem.
Giancarlo Oliani je prejemnik nagrade Luchetta za najboljšo časopisno reportažo. Prejel jo je za zapis o otrocih, ki se »zastrupljajo« v šoli v Tarantu. »Napisal sem jo, ker mi je moj mali veliki časopis Gazzetta di Mantova daljnovidno omogočil, da se posvetim tisoč kilometrov oddaljeni zgodbi. Vesel sem, da je sedaj zgodba teh otrok, ki živijo v izredno onesnaženi industrijski coni, kjer vlada celo prepoved igranja na prostem, sedaj v središču pozornosti širše javnosti.«
Elio Colavolpe, ki je nagrado Saša Ota prejel za svoje posnetke obleganega Tripolisa, je trenutno v Siriji, zato pa je Alessandro Grassani, dobitnik nagrade Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo, spregovoril o svojem projektu, posvečenem tako imenovanim klimatskim beguncem. V svoj objektiv je ujel že veliko ljudi, ki se zaradi klimatskih sprememb selijo predvsem s podeželja v mesto. Med njimi je tudi mongolski otrok, ki beži v prenaseljeno predmestje prestolnice Ulan Baator.
Med letošnjimi (izključno moškimi) nagrajenci je tudi Španec Jose Miguel Calatayud, ki je nagrado Dario D’Angelo za najboljšo tujejezično časopisno reportažo posvetil Alphonsu, mlademu Sudancu, ki so ga brez dokazov in prič obsodili na smrtno kazen.