Kmetje v boju proti suši

Glauco Petaros je upokojenec, ki z največjo vnemo neguje svoje oljke in trte, njegov trud pa je po kakovosti oljčnega olja in grozdja sodeč poplačan. Trte rastejo na površini 5000 kvadratnih metrov, oljk ima 250. Družina ima že od nekdaj oljke, v zadnjih letih pa je proizvodnjo povečala. Letos pa ima Petaros polno skrbi. Vremenske razmere so že od zime dalje kmetom nenaklonjene, poletna suša pa spravlja marsikoga v obup. »Z vinom bo, kar bo, trte precej trpijo in so videti revne. Običajno pridelamo 3,5 tone grozdja, letos pa ga bo gotovo manj,« pravi izkušeni oljkar in vinogradnik. Petaros pa je eden redkih domačinov, ki svoje oljke vsak dan namaka z obsežnim namakalnim sistemom, ki je nedvomno največji v okolici. Z rednim namakanjem je začel 5. julija. S svojim malim tovornjakom prevozi makadamsko cesto tudi šestkrat na dan (v vsako smer), na zadnjem delu vozila je rezervoar s 1500 litri vode. »Doma pol ure polnim rezervoar z vodo iz vodovoda, tu pa najmanj pol ure namakam oljke,« pravi Petaros, ki uporablja motorno črpalko, s katero prečrpava vodo iz rezervoarja v več kot kilometer dolgo cev za kapljanje. Razloži nam, da mora cev teči pod robom krošnje, se pravi daleč od debla. S tem sistemom namaka dvesto oljk, ki tako kljubujejo suši. Kljub temu pa pričakuje slabo letino. Listje je ponekod rumenkasto. »Če list nima dovolj vode, ne more biti fotosinteze in mi nimamo nič od tega.« Veje, ki bi morale biti bogate z olivami, so kljub kapljičnemu sistemu precej puste. »Lani smo proizvedli 600 litrov oljčnega olja, letos pa predvidevam samo 20 do 30 odstotkov te količine, torej približno 180-200 litrov,« pravi Petaros, ki potrjuje, da je letošnja suša izredna. Podobnih težav s pomanjkanjem padavin ne pomni, saj suša pesti naše kraje že od zime, od junija do danes pa sploh ni bilo spodobnega dežja. Veliko škodo sta povzročila tudi februarski mraz in za Breg skrajno nenavadna toča, ki je 12. junija v nekaj minutah oklestila velik del trt in oljk.
Na Dolgi Kroni so rezervoar s kapljičnim namakalnim sistemom že zgradili in ga (načeloma) predali namenu 2. julija 2009, Dežela FJK je za izvedbo načrta prispevala 1,7 milijona evrov. 5,5 metrov globok rezervoar s kapaciteto 3000 kubičnih metrov bi s pomočjo črpalk lahko namakal od 100 do 150 hektarov zemlje (tako smo pisali ob odprtju). Po treh letih pa se to še ne dogaja, rezervoarja kmetje ne izkoriščajo. Z ronškim konzorcijem Bonifica Pianura Isontina, ki ga upravlja, še niso sklenili nobene pogodbe. »Birokracija je počasna, mi pa je v resnici še nismo podvizali. Lani je deževalo, letos pa vode na Dolgi Kroni ne potrebujemo, ker je ves pridelek uničila junijska toča,« pojasnjuje Rado Kocjančič, ki ima na griču svoje oljčne nasade in vinograde. Nekajminutna toča je bila torej tako huda (svoje je pristavila tudi burja), da suša sedaj nima kaj kvariti. »Odkrito lahko povem, da na Dolgi Kroni ne bo nič. Toča je zelo prizadela območje Doline in Boljunca. K sreči imam zemljišča tudi drugod,« pravi Kocjančič. V Mačkoljah in Prebenegu je kakovost zelo dobra, tudi pri Domju in v Ricmanjih se napoveduje dobra letina - če bo suša to dopustila.