V stavbi v Ul. Cologna ne bo muzeja

Stavbe pri začetku Ulice Cologna, nekdanjega sedeža posebnega inšpektorata policije, ne bodo spremenili v muzej, ker bi bila preureditev nepremičnine daleč predraga, pa tudi upravljanje podobnega muzeja je breme, ki ga ne bi prevzel noben inštitut. Tako pravi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki poudarja, da bo stavba lahko vsekakor sestavni del »razpršenega muzeja« - sklopa krajev spomina na Tržaškem.
Predsednica je za Primorski dnevnik govorila o usodi zloglasne stavbe, potem ko so nanjo naslovili odprto pismo odbor svobodnih in enakih državljanov (Cittadini liberi ed eguali), društvo Edinost in antifašistična koordinacija. V pismu piše, da je bil posebni policijski inšpektorat ustanovljen za preganjanje antifašistov, še posebno »slovanskih«, s prvega sedeža v Ulici Bellosguardo pa se je leta 1944 preselil v Ulico Cologna št. 6-8, kjer so policisti mučili ogromno ljudi, večinoma civiliste - med njimi je bilo veliko žensk, mladostnikov in priletnih oseb. Tridesetletna škedenjska partizanka Maja je iz obupa skočila skozi okno in našla smrt, navaja pismo. »Za današnje in včerajšnje antifašiste ter za demokracijo je ta stavba sveta. Mračna rezidenca je simbol kulturnih vrednot v širšem smislu, kar je že poudarilo tržaško spomeniško varstvo,« poudarjajo antifašistični odbori. Le-ti se pritožujejo, da so bile institucije glede predloga o ustanovitvi Doma spomina pozorne samo na stroške, ki bi jih tak načrt prinesel. Več občanov (s peticijo so baje zbrali tisoč podpisov) je podprlo zamisel o ustanovitvi študijskega centra o antifašizmu in nacifašističnih zločinih, zato naj se najdejo potrebna finančna sredstva – morda s črpanjem sredstev iz evropskih skladov. Pismo obenem opozarja, da moramo opustiti logiko »monetizacije« in gradbene špekulacije, ker je veliko pomembneje vlagati v preprečevanje ponovnega porasta rasizma, diskriminacije in nasilja (kakor je trdil Primo Levi in danes opozarja Boris Pahor). Medtem ko za Dom spomina v Trstu ni denarja, so istrskim združenjem in dnevu spominjanja na fojbe in eksodus pred kratkim dali na voljo nepremičnino v Rimu, Dežela FJK pa je dodelila izreden prispevek 30.000 evrov inštitutu Panzarasa (15.000 evrov je prejel tudi od Fundacije CRTrieste), »ki se ukvarja z apologijo posebne vojaške enote X. Mas«.
Maria Teresa Bassa Poropat je med zadnjo volilno kampanjo večkrat izjavila, da bo Pokrajina poskusila ustanoviti Dom spomina, račun pa se ni izšel. Predsednica Pokrajine Trst je najprej poudarila, da »naj bo jasno, da je prav moj odbor dal postaviti spominsko ploščo na pročelje stavbe, v sodelovanju z združenjem VZPI-ANPI«. »Vseskozi izpostavljamo potrebo po negovanju spomina in predvsem po vključevanju mladih z načrti za šole, multimedijskim vodnikom, obmejnim arhivom in drugimi pobudami,« je dejala. O tem, ali je v Ulici Cologna mogoče urediti muzej, je razpravljal za to ustanovljeni znanstveni odbor, ki ga je na pobudo Pokrajine sestavljalo več univerzitetnih in drugih izvedencev, pa tudi predstavnica Občine Trst. »Odbor je tedaj ugotovil, da bi preureditev stavbe terjala skoraj sedem milijonov evrov. Še večje vprašanje pa je, kdo bi dom upravljal. Posvetovali smo se z vsemi inštituti, ki se ukvarjajo z zgodovino antifašizma in jih vprašali, ali bi nekega dne preselili svoje sedeže v to stavbo. Na koncu so vsi ocenili, da bi bil tovrsten načrt zanje preveliko breme.«