Pomlad odprtih vrat v Ul. san Francesco

Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila v soboto vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela.
Uvod v dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev.
Protagonist matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kravosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc.
Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«.
Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-ptice in rože mogote spremljajo ob poti življenja.«
Kdor se je v soboto podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škrobek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec).
V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kastelec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli načuditi nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom!
P