Slovo od Edoarda Kanziana pod škedenjskimi kostanji

V Škednju so se v petek zvečer z mašo in srečanjem pod kostanji pri cerkvi spomnili zagrizenega aktivista in kulturnega delavca Edoarda Kanziana, ki je pred mesecem dni podlegel hudi bolezni. Pobudo za spominski dogodek je dal domači kaplan Dušan Jakomin, saj je bil Kanzian po rodu ravno iz Škednja in večkrat sta sodelovala. »Edoardova mama Amalija Kocijančič je bila Slovenka iz Škednja in dolgo let je pela pri našem cerkvenem pevskem zboru,« nam je zaupal Jakomin, ki se je odločil, da bo prijatelju daroval spominsko mašo ravno na 30. dan po smrti.
Kanziana je dejansko poznal ves Trst: bil je vsestransko angažiran kulturnik, novinar in pesnik ter poznavalec krajevne zgodovine. Dolgo let je vodil združenje Il pane e le rose (Kruh in vrtnice), ki je redno prirejalo srečanja, na katerih je vselej dajal prednost zgodovinskim in literarnim temam. Vsakič je izstopala želja po pletenju konstruktivnega dialoga med sosedi, po izkazovanju solidarnosti in sožitju na tem našem »koncu sveta.« Med stalnimi gosti njegovih javnih srečanj je bil tudi škedenjski župnik, ki je cenil njegovo delovanje. »Spoštovanje je bilo obojestransko in Edoardo je vedno rad pohvalil naš etnografski muzej.«
Jakomin se je torej odločil za pobudo prijatelju v slovo in k sodelovanju pri maši povabi tudi župnika Maria Vatto (Pierluigiju Di Piazzi pa ni uspelo biti zraven). S tržaško fotografinjo Alice Zen je nato soustvaril še srečanje pod kostanji pri cerkvi, kjer so se zbrali številni Kanzianovi prijatelji, sorodniki in znanci. Vsakdo je imel priložnost, da je postregel s spominskim utrinkom na Edijevo življenje in delovanje.