Slovenski čebelarji s Tržaškega, združite se!

Danes, 4. oktobra, bodo v dvorani Mirka Špacapana na sedežu Koordinacijskega združenja kraških vasi na Padričah ob 18. uri javno predstavili cilje, grb in sedež novega Društva slovenskih čebelarjev. Ob tej priložnosti bodo udeleženci prisluhnili tudi petju MePZ Tončka Čok iz Lonjerja pod vodstvom Manuela Purgerja, prav tako čebelarja in člana novega društva, predstavitev pa bo tudi priložnost za pokušnjo dobrot in čebeljega panja.
Menda prvo tovrstno slovensko društvo na Tržaškem je staro le nekaj mesecev, saj je ustanovni občni zbor potekal aprila letos v Repniču, do nastanka pa je prišlo na podlagi spoznanja, da če se slovenski čebelarji (le-teh je na Tržaškem kakih štirideset) med seboj pogovorijo o tekočih problemih čebelarstva v slovenskem jeziku, se bolje razumejo in pridejo tudi do pravega jedra čebelarjenja, nam je v pogovoru povedal Danijel Novak, predsednik novonastalega društva, ki po njegovih besedah šteje že lepo skupino ljudi. Pripravljalni sestanki so stekli že pozimi, pobudniki so se sestali v Slomškovem domu v Bazovici, dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, prostorih openskega SKD Tabor in tudi na sedežu slovenskih lovcev v Repniču, kjer je kot že rečeno potekal ustanovni občni zbor. Stalni sedež je društvo dobilo v Ekološkem in večnamenskem centru na Krasu Gornji zavod v bivšem begunskem taborišču na Padričah, pred časom pa je tudi razpisalo natečaj za oblikovanje grba, na katerem je zmagal Mauro Kralj iz Trebč.
Kateri so cilji novega društva? Gre za ovrednotenje čebelarstva, da bi se te tradicionalne panoge oprijeli tudi mladi, pravi Novak, poleg tega je tu še gojenje stikov s Čebelarskim konzorcijem za tržaško pokrajino ter z okoliškimi čebelarskimi društvi v Sloveniji in Čebelarsko zvezo Slovenije, obenem se bo društvo posvečalo reševanju vprašanj, kot sta npr. nabava opreme in boljše razvijanje čebelarstva. Po predsednikovih besedah bi lahko razmislili tudi o predstavitvi čebelarstva na slovenskih šolah na Tržaškem, dalje o sajenju medovitih rastlin, na noge bi lahko postavili rejo matic na območju kraško-istrske regije, kjer se srečujeta dve znani čebelji podvrsti, kot sta kranjska sivka in italijanska ligustica.
Novak poudarja tudi pomen specializacije na področju čebelarjenja, ki ni več takšno, kot je bilo pred dvajsetimi leti: »Zdaj moraš biti zelo na tekočem glede ukrepov, ki jih mora čebelar upoštevati pri preventivnem zdravljenju pred raznimi okužbami in predvsem pred varozo, ki je najhujša,« pravi. Varozo povzroča zajedavska pršica, ki se hrani s čebeljo linfo, pri tem pa mora zdravljenje potekati redno, saj v nasprotnem primeru lahko v teku ene sezone umre celotna populacija v čebelnjaku.
Se bo Društvo slovenskih čebelarjev vključilo v kako od naših stanovskih oz. krovnih organizacij? Novak pravi, da ne, saj želijo ostati nevtralni, kar so dali tudi v statut, ker izhajajo iz stališča, da čebela ne gleda, kam gre, saj obišče vse medovite cvetove. Želja pobudnikov je, da se slovenski čebelarji združijo: »Nobenemu nočemo biti v napoto, ampak v korist vseh, ker je navsezadnje čebela tista, ki opraši sosedov vrt,« nam je povedal Novak.