Za dialog o motnjah pozornosti

Pristop k obravnavanju in zdravljenju razvojnih motenj pri otroku s posebnim ozirom na motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) naj bo brez predsodkov, interdisciplinaren in naj sloni na dialogu. To je sporočilo celodnevnega srečanja z naslovom Psihodinamična perspektiva pri zgodnjih motnjah psihičnega razvoja otroka s posebnim ozirom na sindrom motenj pozornosti s hiperaktivnostjo, ki je 11. oktobra potekalo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu v organizaciji Centra za usposabljanje in raziskovanje na področju psihoanalitične psihoterapije (CFR) in v konvenciji z oddelkom za medicinske, kirurške in zdravstvene vede Univerze v Trstu.
Udeleženci so prisluhnili osrednjemu gostu Jorgeju Canestriju, ki, kot so sporočili organizatorji, velja za enega najvidnejših psihoanalitikov v Italiji. Canestri ADHD ni označil za bolezen, pač pa, kot že rečeno, za sindrom, se pravi skupek simptomov, ki imajo lahko več vzrokov: po eni strani gre lahko za podedovane gene, pa tudi za zunanje dejavnike, kot so npr. težave v družini, travme, zgodnja čustvena zanemarjenost, bolehanje matere za depresijo, kronično pomanjkljivo spodbujanje nadpovprečno nadarjenih otrok v šoli, pa tudi temperament posameznega otroka oz. matere, medtem ko so dejavniki, ki pripomorejo k zaščiti pred motnjami, visoka raven vzgoje pri materi, dobro zdravje in dobre kognitivne zmogljivosti otroka ter stabilnost družine.
Kakšen pa naj bo pristop pri zdravljenju teh motenj? Po eni strani so tu zdravila, kot je npr. ritalin, h kateremu se operaterji v veliki meri zatekajo, tudi zaradi težnje po hitrem reševanju problema, vendar uporaba tega zdravila povzroča pomisleke, saj so si ocene o njegovi koristnosti oz. škodljivosti nasprotujoče, trenutno ni še jasno, kakšne so dolgotrajne posledice njegovega uživanja, poleg tega je treba tu upoštevati pritiske farmacevtskih podjetij. Po Canestrijevem mnenju zdravil ne gre izključevati, vendar bi jih morali predpisati samo v določenih primerih, npr. pri ugotovitvi o nasilnem vedenju otroka. Govornik se bolj nagiba k zdravljenju motenj brez uporabe zdravil: raziskave so namreč pokazale, da je tak način zdravljenja privedel do precejšnjega zmanjšanja števila primerov prisotnosti sindroma ADHD: gre za izvajanje psihoanalitične psihoterapije v sodelovanju s starši otrok ter za promocijo interdisciplinarnega sodelovanja.