V novo leto s prosekarjem in proseccom

Društvo slovenskih izobražencev je prvi večer v letu 2017 posvetilo problematiki vinogradništva na Tržaškem s posebnim ozirom na obujanje tradicije pridelovanja vina prosekarja ter afero Prosecco DOC, pa tudi na okoljske omejitve in birokratske pasti, s katerimi se morajo soočati kraški vinogradniki. Gostje ponedeljkovega večera, ki je 9. januarja potekal v Peterlinovi dvorani, so bili predsednik Društva kraških vinogradnikov Matej Škerlj, vinar od Piščancev Andrej Bole, prvi proizvajalec penine z oznako Prosecco DOC na Tržaškem, in proseški vinogradnik Alessio Štoka, eden od pobudnikov bližnje ustanovitve Združenja za zaščito prosekarja. Udeleženci so imeli tako možnost spoznati razlike med prosekarjem in proseccom (prvi predstavlja vino, ki je mešanica vitovske, malvazije in glere, drugi pa penino iz same glere), okoliščine, ki so privedle do oblikovanja znamenitega protokola o proseccu, ki je predvideval vrsto obljub za tržaške vinogradnike, ki pa so ostale neizpolnjene, zlasti glede obnove kraškega brega, razbremenitve okoljskih omejitev in večje vsote denarja za Dom prosekarja. Problem pa niso toliko vinarji iz Veneta (od njih bi se lahko tudi kaj naučili, je bilo slišati na večeru), ki so želeli zaščititi svojo blagovno znamko s širitvijo okoliša z zaščitenim poreklom tudi na Tržaško, kjer je vas Prosek, po katerem je vino prosecco dobilo tudi ime, kot deželna uprava FJK in druge krajevne uprave, ki domačim vinogradnikom ne pridejo naproti, v svojih prizadevanjih pa tukajšnji vinogradniki imajo tudi občutek, da so osamljeni in da jih niti v slovenski narodni skupnosti ne podpirajo. Pri tem so se na Proseku odločili, da ustanovijo Združenje za zaščito prosekarja, saj je vedno večje zanimanje za to vino ter za tradicionalen način njegove pridelave. Govor je bil tudi o poklicu vinogradnika oz. vinarja: gre za garaško delo, ki ti ne prinese veliko zaslužka, počutiš pa se svobodnega, čeprav se moraš boriti z birokracijo, davki in okoljskimi omejitvami, če se npr. tvoja zemljišča nahajajo na zaščitenih območjih Natura 2000. Vinogradniki pa bi morali držati trdno skupaj in iskati boljše pogoje dela, je bilo slišati na večeru, na katerem so na koncu novemu letu tudi nazdravili z Boletovim proseccom DOC.