V tajnih sobah ... s Sgarbijem

Da je umetnostni kritik Vittorio Sgarbi svojevrstnež in svojeglav, je znano. Včeraj je novinarje, ki smo se zbrali v nekdanji ribarnici na nabrežju, da bi nam predstavil novo razstavo Le stanze segrete di Vittorio Sgarbi (Tajne sobe Vittoria Sgarbija), presenetil s »procesom« tržaškemu dnevniku Il Piccolo. Spregovoril je namreč o demokraciji in o tem, da je za informacijo v mestu odgovoren samo en časnik (škoda, da je pozabil na Primorski dnevnik), svoje poslanstvo pa dela striktno nedemokratično in proti občinski upravi, ki jo je izvolilo ljudstvo. Povod za besedno obračunavanje je bil naročeni intervju z Sgarbijem, ki ga je časnik objavil včeraj in v katerem je veliko »netočnosti«, če za naše bralce nekoliko olepšamo njegov izraz. Veliko primernejši je bil po Sgarbijevem mnenju daljši članek na straneh dnevnika Corriere della Sera, ki izpod peresa Giorgia Pressburgerja poveličuje Trst, umetnost in kulturo.
Sgarbi je svojo zbirko želel »pokloniti« Trstu oziroma jo pri nas pustiti kot stalno razstavo. »V svojem življenju sem zbral oz. si zagotovil nad 4000 slik in umetnin nasploh, od katerih je kakih 2000 vrednih razstave. Ker nočem biti pokopan z njimi - čeprav si želim, da bi bila moja grobnica ogromna - jih bom komu poklonil. Odločil sem se, da ne bo to Trst, čeprav ga ljubim. In to zaradi tega, ker mi ni všeč Il Piccolo in njegov način avtoritarnega in nedemokratičnega obravnavanja dogajanja,« je zaključil.

Kaj se skriva v »tajnih sobah«?
Nekaj besed je seveda posvetil tudi bogati razstavi, na ogled katere je podpisano osebno pospremil, potem ko je ugotovil, da je novinarka slovenskega časnika Primorski dnevnik in torej alternative »enoumnemu« Piccolu. »No, pa ja ne boste ušli, ne da bi si ogledali razstave? Sam vas bom pospremil na ogled in pošteno poročajte o tem, kar boste videli,« je dejal, ko je podpisano zagrabil za roko in jo pospremil na bliskovit ogled razstave, ki jo bodo uradno odprli danes ob 10. uri.
Razstavo, ki jo je postavil Pietro Di Natale in bo odprta do 20. avgusta, je Sgarbi posvetil mami Rini Cavallini, ki ga je uvedla v čudoviti svet umetnosti. Na ogled je skoraj 200 del - slik, risb in kipov, ki segajo časovno od konca 15. stoletja do srede 20. stoletja in ponujajo vpogled v najpomembnejše italijanske umetnostne struje. »Nekdanjo ribarnico smo si zamislili kot umetnostno cerkev, kot mogočno svetišče z osrednjo ladjo in stranskimi sobanami,« je dejal. In res je tako. Sredi »ladje« so po tleh raztegnili srebrno-bleščečo umetno preprogo, ki daje dvorani globino in jo lahko interpretiramo kot sodben, pop vložek v razstavo. Tam, kjer je običajno oltar, pa kraljuje velikanska slika v poklon prvi svetovni vojni (z dekletom, ki pozdravlja s stegnjeno roko).