Trideset let neprekinjenega nastopanja res ni od muh. Ansambel Happy day jih je namreč že toliko preštel na svoji življenjski torti in se vneto pripravlja na veliki koncert, ki bo zaživel v nedeljo zvečer na prireditvenem prostoru pred zgoniško občino v okviru 53. Razstave vin. Za rokav smo potegnili frontmena skupine, pevca Igorja Malalana, ki je z nami obudil uspešno 30-letno pot.
Kako se je začela glasbena zgodba ansambla Happy day?
Takrat je obstajala kabaretna skupina Karst Brothers, ki je nastopala po naših gledališčih in po Primorski. Vsak je imel čisto druge ambicije, najbrž veliko bolj zanimive kot ansambel Happy day, pa vendar je nekoč Boris Devetak rekel, »če igrajo drugi okoli po šagrah, zakaj ne bi tudi mi.« In je nastala skupina Top, nakar je nekega večera v Devetakovi kleti v krogu prijateljev in glasbenikov padla še odločitev za skupino Happy day.
Zakaj ravno Happy day?
Čisto naključno. Prvič smo nastopili na silvestrovanju v Kulturnem domu v Gorici: na nastop smo prišli z manjšimi lučkami na pultih, ker sploh nismo obvladali vseh besedil pesmi. Okrog polnoči so baterije mrknile in smo ostali v temi. Ker smo obvladali le eno pesem - Happy day - je bobnar Ladi Mljač predlagal, da bi se tako tudi poimenovali.
Kdo ste bili člani ansambla?
Prva zasedba Happy day smo bili Alfredo Cibic - klaviature, Marko Feri - kitara, Ladi Mljač - bobni, Boris Devetak - bas kitara in Igor Malalan - vokal. Potem se nam je pridružila pevka Giulia Crocini, Cibica je nadomestil Marjan Mlakar, pridružil pa se nam je še klaviaturist in harmonikar Andrej Kralj. Leta 1990 je Ferija zamenjal Andrej Hvalič, Crocinijevo pa Karmen Širca. Slednja se je umaknila leta 1997 in prišel je Ivo Špacapan; leto pozneje je ansambel zapustil Devetak in kitaro je prevzel Giovanni Toffoloni. Namesto Špacapana smo nato sprejeli Andrejko Cerkvenik, Toffolonija pa je nasledil Jože Sečnik, medtem ko je bobnarja Mljača zamenjal Enrico Favento. Sečnika je nazadnje zamenjal Leon Jerončič, medtem ko klaviature in harmoniko danes upravlja Manuel Figelj. Kot ženski vokal pa računamo sedaj na Martino Feri.