Na obisku v sesljanskem turistično informacijskem centru

Da je bil sobotni dan nekoliko neobičajen, je bilo razumeti takoj, ko smo zavili proti Sesljanskemu zalivu in na malem parkirišču pred turistično-informacijskim centrom našli parkirišče. Nebo je namreč kazalo, da dež ni več daleč, zato je bilo obiskovalcev in posledično nagnetene avtomobilske pločevine veliko manj kot po navadi.
Pri vratih smo naleteli na mlado družino iz Škocjana, ki si je zaželela soboto preživeti v naravi. Giorgia in Stefano, ki je v kengurujčku nosil njunega malčka, sta se spustila na Kras - v Devinu sta ubrala Rilkejevo pešpot in prikorakala v Sesljan, kjer sta v turističnem središču poiskala informacije o bližnjih nezahtevnih pešpoteh. »Prijazen mladenič v uradu nam je postregel z zemljevidi, nam ponudil več namigov za sprehod in nas usmeril tudi do izvira Timave pri Štivanu, kamor se nameravamo odpraviti,« je zaupalo dekle.
Neobičajen, deževen dan
Ko sva s fotografom vstopila v urad in se predstavila, naju je 29-letni Fabio nagovoril kar v slovenščini. »Dober dan, dobrodošla. Nekaj besed namreč poznam, precej tudi razumem, vendar pogovor dlje od tega ne bo znesel,« se je hitel opravičevati zgovorni mladenič. Medtem se je ulilo in mladi Fabio je ugotavljal, da bo dan najbrž bolj klavrn. Odkar so 1. julija informacijsko središče spet odprli javnosti je vsak dan izreden vrvež, je povedal: povprečno pride mimo kakih 70 oseb dnevno, včasih celo dvakrat toliko. »V glavnem gre za sprehajalce oz. pohodnike. Večina jih z nahrbtnikom na ramenih opravlja t.i. pot Alpe Adria Trail, ki povezuje avstrijski očak Veliki Klek (Großglockner) z Miljami - mnogi pri nas iščejo prenočišče in informacije o naslednjih etapah,« nam je pojasnil. Veliko zanimanje vlada za poti prve svetovne vojne: številni turisti se odpravijo na Grmado, na sprehod med jarki.
Večino zanima Trst, se pravi, izvedeti želijo, kje bi lahko prenočili, kje jedli in kaj si lahko v mestu ogledajo, kaj se dogaja; tisti pa, ki so Trst že obiskali, poiščejo informacije o Krasu - o Briški jami, Rilkejevi pešpoti, slivenski Pejci v Lascu - ter o sosednjih Gradežu in Ogleju, na primer. »Ob teh aktivnih turistih imamo tudi tiste, ki si želijo le morja in jih torej zanima, kje se lahko kopajo in kako lahko pridejo do tja.«
Kaj pa slovenščina?
Tako Fabio kot njegov kolega Riccardo slovenščine ne obvladata, s slovenskimi turisti se zato pogovarjata po angleško. Fabio je sicer študiral slovanske jezike in mu slovenska antropologija leži, tako da ne izključuje, da se bo poglobil še v jezik. V turističnem središču je sicer obiskovalcem na voljo tudi nekaj materiala v slovenskem jeziku: v glavnem so to zemljevidi - od devinsko-nabrežinske občine, mimo Brd in Trsta z ustreznimi kontakti, pa podrobna brošura o poti Alpe Adria Trail. Med zgibankami najdemo tudi informacije o poletni avtobusni povezavi med Sesljanom in Štanjelom, ki se je po sogovornikovih besedah v poletnih mesecih številni poslužujejo.