Prčedol: malo vode, dosti rastlin

Poletno avgustovsko obdobje, ki ga je zaznamovala dolgotrajna suša, morda res ni najboljši čas za obisk kakega kraškega kala, čeprav so bile ravno za včeraj zvečer napovedane padavine. Kljub temu je bilo v prejšnjih dneh verjetno prav obiskati dolino Prčedol pri Opčinah, da bi preverili, kakšno je stanje tamkajšnjega kala oz. jezerca, glede katerega je bilo letos spomladi slišati pozive k posegu, da bi ga rešili pred izsušitvijo. Aprila letos se je o tem govorilo tudi na seji tržaške občinske komisije za transparentnost, ko so tudi podrobno spregovorili o problemu odtekanja vode skozi kraško odprtino, ki so jo po prvotnih načrtih hoteli zamašiti s cementom, a se je deželna uprava zaradi grožnje s tožbo raje odločila za kritje z geoplastjo. Že takrat je bilo rečeno, da zaradi tega voda še vedno odteka, hkrati pa tudi, da bo treba položaj še naprej nadzorovati.
Kakšen pa je položaj po dobrih štirih mesecih od omenjene seje? Ob prihodu novinarja 18. avgusta dopoldne slika, ki se je ponujala sicer neveščim (na to je treba opozoriti) obiskovalčevim očem, pa ni bila ravno idilična. Vode ni bilo veliko, poleg tega so velik del jezerca pokrivale rastline. Na slabo stanje kala je spomladi opozorila Tiziana Cimolino, predstavnica okoljevarstvene organizacije Legambiente in bivša občinska svetnica. Njena organizacija v naslednjih mesecih ni opravila ogledov, ker jim je bilo rečeno, da so se dela za ureditev kala začela, zdaj se soočamo z ostro podnebno situacijo, jeseni pa bo treba preveriti, ali so nekatere vrste prisotne ali ne. Vsekakor sta primernejša sogovornika za razlago o stanju kala Dežela Furlanija Julijska krajina in Občina Trst, pravi Cimolinova.
Glede tega je tržaška občinska odbornica za okolje Luisa Polli dala počistiti območje, vendar kal v Prčedolu ni kot kontovelska Mlaka, kjer je do kritičnega položaja prišlo zaradi človekovega posega, zato bi dovažanje druge vode skvarilo ekološko ravnovesje. Vsekakor se je pred časom Dežela odločila, da bo vprašanje odtekanja vode skozi kraško odprtino rešila na določen način in je zavrnila načrt Občine Trst, ki je po besedah Pollijeve ponujal sistemsko rešitev, občinska uprava pa zdaj ne more narediti ničesar, pravi odbornica , ki opozarja tudi na vlogo srenj in jusov.
Za predsednika openske srenje Draga Vremca pa je položaj slab, saj stanja, ki je vladalo pred leti, ni več. Vremec je kritičen do izvedenih posegov, ima jih za popolnoma neprofesionalne ter brez občutka spoštovanja do naravnega, krajinskega in kulturnega vidika, poleg tega opozarja, da ni bilo soočenja s srenjo, saj bi v nasprotnem primeru dali drugačne predloge. Gre za območje, ki je zelo pomembno in hkrati zelo občutljivo, zato bi morali te stvari usklajevati, pravi Vremec.