Ta teden pred 10 leti (1)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« bomo v novem letu na naši spletni strani vsak četrtek objavljali kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes začenjamo obujanje spominov z reportažo o življenju ob škedenjski železarni, ki je bila objavljena v soboto, 5. januarja 2008.

Ko se Škedenjc ali Škedenjka odpravita k okulistu, jima baje ni treba pojasnjevati, kje stanujeta. Informacijo dobi specialist že ob pogledu na njuno očesno roženico, na katero se dan za dnem useda prah iz škedenjske železarne.
Tisti isti prah, ki ga prebivalci Škednja dnevno vdihavajo, ki s svojo črno tančico prekriva okenske police njihovih stanovanj, se tudi ob zaprtem oknu uleže na kuhinjsko mizo ali blazino. Včasih prekrijejo premog in grafitna vlakna tudi škedenjske ulice, da se bleščijo kot diamanti ...
Prebivalci Škednja, predvsem tisti, ki živijo v spodnjem delu naselja, se s temi problemi soočajo vsak dan, širša mestna javnost pa predvsem ...pred volitvami. V volilni kampanji je namreč vprašanje železarne posebno aktualno, po njej pa skoraj nerešljivo. Škedenjska železarna se je tokrat, nekoliko neobičajno, pojavila v medijih tudi v prazničnih decembrskih dneh. Deželna uprava je namreč 28. decembra odobrila sklep, ki ji omogoča nadaljnje obratovanje, obenem pa gospodarja - podjetje Lucchini-Severstal - obvezuje k spoštovanju strogih predpisov. Dežela je prepričana, da bo tako zaščitila zdravje tamkajšnjih prebivalcev, kdor pa je v zadnjih desetletjih sledil »aferi železarna« predobro ve, da se je podjetje Lucchini-Severstal že večkrat požvižgalo celo na odredbe sodišča. Vox populi pravi, da so lastniki, zato da bi se v preteklosti izognili zaprtju, res nabavili filtre in druge pripomočke, ki pa jih niso nikoli namestili: njihovo vzdrževanje bi bilo baje predrago ...
Da bi se stanje v železarni lahko bistveno izboljšalo, je prepričan mlajši upokojenec, ki živi v stanovanjskih blokih v Ulici dei Giardini, v neposredni bližini železarne ...kjer se resnici na ljubo naključnemu obiskovalci zdi, da se je nenadoma znašel v starem angleškem romanu (Oliver Twist?) ali filmu Kena Loacha ...
»Petindvajset let sem delal v njej, tako kot večina moških, ki živi v teh blokih. Železarna onesnažuje, ker nihče ne investira v njeno vzdrževanje, ker ne nameščajo potrebnih filtrov, ker se vse dela na prostem: saj sami vidite ogromne kupe premoga! Nihče ne poseže, v zameno pa imamo premog in prah tudi v svojih stanovanjih ...« V še hujšem položaju je gospod srednjih let, ki tri leta živi v hiši ob železniški progi: od »ferjere« ga loči le nekaj metrov tračnic. »Najhuje je ponoči in ob nedeljah, ko jih nihče ne kontrolira: z vso silo skušajo “izprazniti” dimnike. Veste, kako poka? Kot najmočnejše petarde.« In potem tuljenje siren, žvižgi, večurno ropotanje strojev, dim. »In smrad: najhujši je tisti, ki nastane, ko se nad železarno dviga rdečkasta meglica. Tisti te res duši. In seveda prah, ki vstopa v hišo tudi ob zaprtih oknih. Včasih pa padajo z neba celo koščki premoga in ognja, kot bi živel pod vulkanom ...« Razne ustanove opravljajo sicer merjenja in kontrole, deželna agencija Arpa ima svoj kombi redno parkiran ob železniški progi, » najhujšega pa žal nikoli ne vidijo...«
So pa tudi taki, ki jih življenje ob železarni ne moti. »Tu imamo vsaj zagotovljeno parkirišče,« pravi mlajši moški pol za šalo pol za res. »Res pa je, da pred tridesetimi leti nismo vedeli, da so železarniške emisije škodljive, medtem ko je danes seveda drugače.
Zato je nedopustno, da se upravitelji železarne požvižgajo na naše zdravje in na okolje: ta brezbrižnost me moti, posebnega alarma pa ne vidim. Središče mesta je po mojem mnenju veliko bolj onesnaženo od Škednja. Ne razumem pa, zakaj niso med Škedenjci nikoli opravili zdravstvene ali okoljevarstvene raziskave. Nikoli me niso na primer vprašali, če imam astmo, ali težave z dihanjem ...«
Tudi zato prirejajo Krožek Miani in razni škedenjski oziroma miljski odbori v nedeljo mestno demonstracijo. Zbirališče ob 11. uri na Velikem trgu, sprevod pa bo nato krenil po središčnih ulicah vse do Trga Oberdan.
Poljanka Dolhar