V številnih naših krajih na predvečer sv. Janeza Krstnika oz. sv. Ivana, 23. junija, zagorijo kresovi. V slovenski ter Evropski praznični tradiciji je nekoč potekalo kresovanje na dan Sončevega obrata, 21. junija, in sicer zato, da bi kres Soncu na vrhuncu svoje moči priskrbel dovolj toplote za prihodnje mesece. V letih se je kresovanje pomaknilo na 23. junij.
Kresna noč je veljala za najbolj čarobno noč v letu. Naši predniki so bili prepričani, da je bilo v kresni noči mogoče najti zaklad, izvedeti prihodnost in celo slišati ter razumeti govorico živali. Menili so, da so v kresni noči imele največjo moč čarovnice, vile, škrati in druga nadnaravna bitja.
Za naše prednike pa je bil to tudi čas za nabiranje rastlin, ki so imele prav posebno moč. Za poletni solsticij, ko je sonce najmočnejše v letu, naj bi se namreč napolnile s posebno energijo in skrivnostnimi močmi. Odtod tudi verjetno izvira tradicija pletenja svetoivanskih venčkov, ki naj bi na vhodnih vratih odganjali hudobne duhove ter varovali hišo pred ognjem in kačami.