Arhitektka o razvojnih izzivih za vojašnico pri Banih

Preureditvi nekdanje vojašnice Monte Cimone pri Banih, ki jo tačas tržaški župan Roberto Dipiazza ponuja kot možno rešitev za namestitev zbirnega centra za migrante na Tržaškem, je marca 2013 posvetila svojo magistrsko nalogo arhitektka Sara Carciotti. Možnosti za razvoj tega izredno obširnega območja je ogromno, pravi danes 30-letna Sara, ki je še vedno prepričana, da bi bil to idealen prostor za gojenje kulturnih in športnih dejavnosti, pa seveda prostor za vaščane in hkrati tudi za vse mestne prebivalce.
Sara Carciotti je po zaključenem študiju arhitekture v Trstu opravila še master v Benetkah, nekaj časa je delala v Parizu in v Ljubljani, danes pa je raziskovalka na tržaški univerzi, na fakulteti za inženirstvo in arhitekturo, kjer med drugim opravlja doktorat. »Območje nekdanje vojašnice je ogromno (57 hektarjev, op. nov.), večje je od same vasi. Nekoč je bilo to posestvo družine Burgstaller-Bidischini, se pravi, da je bilo območje del vasi, kjer so med in po vojnah svoje mesto našli vojaki. Mislim, da bi bilo primerno, ko bi se sedaj območje spet povrnilo mestu - seveda pa bi bilo v tem primeru potrebno sploh razumeti, katere so želje in potrebe mesta in vaščanov, ljudi v tem prostoru,« je ugotavljala.
Carciottijeva je ocenila, da bi moralo biti območje živo, se pravi, da bi ga lahko koristil kdorkoli »24 ur na 24« in ne le nekaj ur dnevno. V magistrski nalogi si je zato zamislila park, kjer bi se dogajalo - se pravi športne, kulturne in znanstvene dejavnosti in prireditve, kjer bi zaživel didaktični vrt kot naravna učilnica, kjer bi bilo mogoče izvajati rehabilitacijske programe in podobno. »Protagonistka pa bi morala tam biti vselej narava - ona je namreč tam doma. Po mojem mnenju gre za kraj, ki govori, ki nekaj sporoča, samo prisluhniti mu je treba.«