Spomin na »prvo brazdo svobode«

Na borjaču osmice Pri Normi v Mavhinjah so 4. julija zvečer z javnim pogovorom obeležili spomin na 70. obletnico prvega shoda Slovenske demokratske zveze, ki je na ta dan potekal leta 1948. Kot piše na oljni sliki, ki jo je v spomin na tisti dogodek leta 1953 ustvaril Ivan Rudolf, so takrat »zorali prvo brazdo svobode«: slika, ki po navadi krasi Vilfanovo dvorano na sedežu stranke Slovenska skupnost, naslednice SDZ, v Trstu, je bila ob tej priložnosti razstavljena na večeru, ki sta ga skupaj s SSk priredila krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta in Anton Gregorčič iz Gorice. Na srečanju, ki ga je povezoval Ivo Jevnikar, so svoje spomine na začetke samostojnega slovenskega političnega nastopanja na Tržaškem in Goriškem podali Saša Rudolf, Drago Štoka in Hadrijan Corsi, medtem ko je pričevanje o mavhinjskem shodu iz leta 1948 podal takratni udeleženec Ivo Kralj. Govorniki so med drugim poudarili, kako se samostojno politično nastopanje pri primorskih Slovencih ni rodilo iz ničesar, ampak je imelo dolgo tradicijo, ki je izhajala še iz avstro-ogrskih časov, po osvoboditvi in zmagi nad fašizmom in nacizmom pa je do ločitve prišlo zaradi odklanjanja monopolistične ideologije in nasilnosti takratne komunistične strani, ki je odklanjala tudi vsakršno sodelovanje z zahodnimi zavezniki, zagovorniki samostojnega nastopanja pa so nasprotovali tudi politiki t.i. »fratelance« med slovenskimi in italijanskimi levičarji. SDZ, je bilo rečeno, je združevala demokratične protikomunistične predstavnike, zato je doživljala napade tako desničarjev kot komunistične partije, vsekakor je začela preporod in postavila politiko na nove temelje. Govor je bil tudi o razmerah, v katerih je v tistem času potekalo politično delovanje, ko je npr. moral aktiviste med plakatiranjem pred morebitnimi napadi varovati oborožen stražar, na mavhinjskem shodu pa so udeleženci doživeli tudi kamenjanje.

Prisotne je nagovoril tudi deželni tajnik SSk in deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je opozoril, da je generacija, ki je izhajala iz vojne in doživela tudi hude stvari, kljub temu trdno verjela v pomen družbene angažiranosti in v to, da tudi politično udejstvovanje prispeva k rasti družbe. Zato se mora politika zazreti v čas izpred desetletji, ko so ljudje znali graditi osnove za boljšo družbo, SSk pa v to, kar so bile njene predhodnice, ko so vrednote, programi in vsebine predstavljale temelj političnega nastopanja.