Torek, 25 junij 2024
Iskanje

Cankarjevih 500 najpogostejših besed za približevanje mladim bralcem

Profesorica in jezikoslovka Vesna Mikolič je pri Slovenski matici izdala knjigo Ali bereš Cankarja?, s katero skuša velikana slovenske besede približati mladim bralcem

Trst |
8. jun. 2023 | 15:11
Dark Theme

Ali bereš Cankarja? se izzivalno glasi naslov nove monografije Vesne Mikolič. Če ga ne, ti daje jezikoslovka in profesorica slovenistike na Primorski univerzi v knjigi, ki je izšla pri Slovenski matici, več razlogov in orodij, s katerimi si olajšaš branje enega največjih slovenskih pisateljev 20. stoletja.

Knjigo je avtorica v pogovoru s študentom slovenistike Gabrielom Miličem predstavila v torek v Tržaškem knjižnem središču na večeru, ki ga je organiziralo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Predsednica društva Vilma Purič je izpostavila, da je knjiga nastala, ker je z njo avtorica želela Ivana Cankarja približati mladim.

To je skušala avtorica narediti predvsem z analiziranjem njegovega jezika in izrazov, ki jih pisatelj vseskozi uporablja v svojih delih.

Cankar je v svojih delih zelo rad ponavljal ene in iste izraze, ki pa so vsakič dobili za odtenek različen pomen. Vesna Mikolič je vsa njegova dela, ki so objavljena na Wikiviru (to je večino), oblikovala v korpus. Tako je lahko izluščila, kateri izrazi se v njegovih delih pojavljajo najpogosteje, te pa je tudi objavila v monografiji, tako v abecednem vrstnem redu kot po pogostosti. V korpus je zbrala 500 najpogostejših besed, ki jih je Cankar ponovil od 1000-krat do 5000-krat.

»Najpogostejši izraz, ki ga pisatelj uporablja, je prav gotovo oči. Zelo pogoste besede so tudi obraz, lice, usta, roka, srce, človek, cerkev in hlapci,» je naštela jezikoslovka in dodala, da so to besede, ki prikazujejo neposredno človekovo okolje. Poleg tega so to preproste besede, saj je bil Cankar »proti rabi visokoletečih besed in je raje enostavne postavljal v vedno nove kontekste«.

Tudi hrepenenje je pojem, ki je pri Cankarju zelo pogost. Slovenski literarni zgodovinar Franc Zadravec je hrepenenje v njegovih delih ločil na tri postaje. Najprej gre ponavadi za mladega človeka, ki se zave lastnega slabega položaja, zaradi česar trpi. Nato se odloči, da bo nekaj naredil, da izstopi iz trpljenja, na koncu se izstopu približa in pokaže na rešitev, kjer je možen izhod iz trpljenja. Ta motiv se pojavlja v vseh Cankarjevih delih, a se v vsakem ustavi pri različni stopnji.

Koristni napotki za učenje

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava