Dijakinje spregovorile o atentatu na slovensko šolo

»V tistih letih smo se bali, da lahko vsak trenutek nekaj eksplodira,« je mlade na napete čase, ki so jih doživljali v Trstu med obdobjem t. i. strategije napetosti, iz občinstva v Prosvetnem domu na Opčinah opozoril Luciano Ferluga. Predstavitev raziskave dijakov tržaškega liceja Carducci - Dante o atentatih na slovensko šolo pri Svetem Ivanu z naslovom la Scuola nel mirino - 1974 je v četrtek potekala pred polno opensko dvorano.

Po uradnih pozdravih predstavnikov Sklada Mitja Čuk, Društva mladih Slovencev v Italiji DM+ ter Mladinskega krožka Opčine so dijakinje Giovanna Bulli, Sara Elsa Gherbaz, Laura Levi in Elena Stebel (še dva dijaka sta bila odsotna) razložile, da so pod vodstvom profesorja Gabrieleja Donata sodelovale pri natečaju Tracce della Memoria, ki ga je ministrstvo za izobraževanje zasnovalo z namenom, da bi počastili žrtve terorizma, političnega nasilja in organiziranega kriminala. Raziskava ima kot končni cilj, da se pred slovensko šolo v Ul. Caravaggio 4, ki gosti danes Večstopenjsko šolo Vladimirja Bartola in licej Antona Martina Slomška, postavi spominska plošča, ki bi opozarjala na pozabljena atentata.

4. oktobra 1969 je šolski sodelavec na okenski polici v svetoivanski šoli našel kovček, v kateri je bila ročno izdelana bomba. Eksplozija, načrtovana za nočne ure, se zaradi tehnične napake ni sprožila. Član neofašističnega gibanja Ordine Nuovo Martino Siciliano je kasneje priznal, da je bilo to dejanje del t. i. strategije napetosti in je bilo ključnega pomena za izvedbo atentata na Trgu Fontana v Milanu, 12. decembra 1969, v katerem je umrlo 17 ljudi, 88 je bilo ranjenih.

Raziskava je bila 9. maja v italijanski poslanski zbornici nagrajena kot zmagovalka natečaja. Z njo so dijaki liceja Carducci-Dante vzbudili celo napetost v samem parlamentu. »Naše besede niso bile vsem poslancem všeč,« je priznala Sara, dijakinja, ki je pred predstavniki oblasti predstavila skupno delo svoje ekipe ob podelitvi priznanja natečaja Tracce della Memoria, potem ko jo je na Opčinah poslušalka iz publike vprašala, kakšen je bil odziv politikov. Polemično ozračje je ustvarila zlasti odločitev predsednika senata Ignazia La Russe, da ob koncu govora dijakinje ne počasti z aplavzom.

Delo bodo v slovenskem jeziku in multimedijski obliki predstavili na letošnjem Slofestu.

Martin Kits Nieuwenkamp

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku