Prebivalci in kmetovalci miljskih gričev se v zadnjih letih soočajo z novim izzivom, malo invazijo divjih prašičev. Za nekatera naselja postajajo prebrisani kopitarji pravi problem, poleg nereda, ki ga povzročajo s prekucnjenimi zabojniki za smeti, je med ljudmi zaznati predvsem veliko strahu.
»Včeraj sem imela mladiče v klancu,« nam je pod svetiščem v Starih Miljah dejala dolgoletna prebivalka območja Claudia Visintini. »Ko smo imeli češnje, jih je bilo videti bolj pogosto,« je dodala. Drevo se nahaja na njeni posesti, a izven vrtne ograde. Sogovornici se je že zgodilo, da je šla do poštnega nabiralnika in pod figo videla divjo svinjo, ki jo je opazovala. »Nikoli me ni napadla, pustila me je, da sem se vrnila domov. Odtlej pa zapuščam dom le z avtom.«
»Prisotni so bili od nekdaj, sedaj so postali nadležni,« je razložila Visintini. Njena hiša je obdana z gostim zelenjem, a ni bilo vedno tako. Ob klancu do njene hiše smo opazili prehod, preko katerega se premikajo divji prašiči. »To zemljišče so nekoč obdelovali,« je pojasnila, očitno pa se s parcelo ob njeni že več let ne ukvarja nihče. Divjadi to ne moti. Škode na njenem zemljišču ni veliko, merjasci so razorali nekaj delov vrta, odkopali so tudi - sicer nizko zakopan - elektrovod. V visoki travi pa smo zlahka opazili »luknjo«, potlačeno travo, v kateri se je še pred kratkim »sončila« divja svinja.
Pri turistični kmetiji Scheriani se z divjimi prašiči tako ali drugače soočajo približno pet let. Letos pozimi so jim s porušenim zidom paštna povzročili največjo gmotno škodo doslej. Po posesti nad Lazaretom sta nas spremila zakonca Fabiana Scheriani in Fulvio Tomini. Slednji ugiba, da so se divji prašiči v te kraje preselili iz okolice Škofij. »Tukaj dejansko ni lovcev, tam pa so kar dejavni,« je dejal. »Divji prašiči niso neumne živali.« Ti so se medtem znašli tudi na jedilniku, pa čeprav v kotel in krožnik ne končajo merjasci iz domačega vrta.
Scheriani in Tomini sta od sosedov slišala za več »srečanj« s skupinami divjih prašičev. V teh dneh je voznik pri Cindisu posnel devetnajst mladičev v spremstvu dveh odraslih svinj. »Na tem območju imamo približno petdeset primerkov,« je dejal Tomini, izvedenci poročajo o dveh glavnih leglih, enem pri Cindisu, drugem med Čamporami in Lazaretom, nedaleč od kmetije.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.