»Drugega dela spomina ne gre več brisati«

Zgodovini ni več dovoljeno izgubljati drugega dela spomina, je na bazovskem šohtu ob dnevu spomina na fojbe in množičen odhod Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije potrdil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki v svojem nagovoru ni varčeval s kritičnimi besedami na račun Titovih komunistov, »ki so pobijali, posiljevali in morili«, a tudi z besedami upanja glede na stisk rok državnih predsednikov Mattarelle in Pahorja.

Na jasi pred spomenikom se je zaradi izrednih epidemioloških razmer letos zbralo manj ljudi, saj je bila svečanost prvič zaprta za javnost. Le nekaj zastavonoš in predstavnikov združenj izgnancev je bilo okrog spomenika ter seveda zastopnikov krajevnih uprav. Ni bilo običajne šolske mladine, ki se ob tej priložnosti pripelje od vsepovsod, in ni bilo običajnih ljudi, ki se tu iz leta v leto zbirajo. Ravno tako ni bilo (na pol) napovedanih senatorja in liderja Lige Mattea Salvinija ter voditeljice desničarske stranke Bratje Italije (Fratelli d’Italia) Giorgie Meloni.

Dipiazza je spregovoril o holokavstu fojb in tragediji ezulov, o slepem besu, ki se je po vojni spravil na nebogljene, nemočne in poražene, na vse, ki so bili kakršnakoli ovira komunistični ideologiji. »Pot do miru je na tej zemlji posejana z ovirami. Ne gre za odpuščanje, ki je nekaj čisto osebnega, pač pa za priznavanje nečesa, kar se je pripetilo.« Svet priznava tragedijo fojb, je dejal in namignil na pisatelja Borisa Pahorja – »z vsem spoštovanjem do njegove spoštljive starosti in do trpljenja, ki ga je doživel,« še vedno trdi, da gre za laž. »K sreči je vse manj domnevnih zgodovinarjev in politikov, ki zanikajo te dogodke.«

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.