VREME
DANES
Četrtek, 23 julij 2026
Iskanje

Glasovna asistentka tudi v slovenščini

Občina Devin - Nabrežina je začela s poskusnim projektom virtualne pomočnice, ki nudi informacije v slovenščini

23. jul. 2026 | 10:10
Dark Theme

V okviru nadaljnjega razvoja sistema glasovne umetne inteligence GiulIA, ki ga je družba Insiel razvila leta 2025 za Občino Porcia, se je v sodelovanju z Občino Devin - Nabrežina začel poskusni projekt, katerega namen je preveriti in potrditi pravilno uporabo slovenskega jezika v glasovnih funkcionalnostih virtualne pomočnice. Ta bi lahko v prihodnje tudi v drugih občinah nudila informacije v slovenščini. Projekt so včeraj predstavili na nabrežinski občini, soudeležena sta tudi Centralni urad za slovenski jezik, ki deluje pod okriljem Dežele Furlanije - Julijske krajine, in Slovenski raziskovalni inštitut (Slori).

Testiranje se osredotoča na sintezo govora (Text-to-Speech), to je tehnologijo, ki virtualni pomočnici omogoča pretvorbo pisnega besedila v glasovni odgovor. Cilj je preveriti njeno pravilno izgovorjavo, intonacijo in uporabo slovenskega besedišča ter umetno inteligenco »trenirati« tako, da bo čez kakšen mesec pripravljena nuditi telefonsko asistenco občanom. »Prototip virtualne pomočnice, ki ga razvijamo v slovenščini, bo delno podoben avtomatskim odzivnikom in delno resnični osebi, te pa seveda ne bo nadomestila. Namesto človeka pa lahko opravlja ponavljajoče se in dolgočasnejše naloge,« je na predstavitvi dejal župan Občine Devin - Nabrežina Igor Gabrovec. Deželni odbornik Sebastiano Callari, ki je pristojen med drugim za informacijske sisteme, je na predstavitvi poudaril, da je GiulIA prvi primer javne virtualne asistentke v slovenskem jeziku, ki omogoča, da so občinske storitve vse bolj dostopne občanom.

Kako poteka testiranje in »treniranje« umetne inteligence, sta povedali odgovorna za projekt na Občini Devin - Nabrežina Nataša Canziani ter prevajalka in tolmačica iz Centralnega urada za slovenski jezik Fedra Paclich. Jezikoslovka Matejka Grgič iz Slovenskega raziskovalnega inštituta je poudarila, da Slori že leta zbira podatke, ki jim sedaj omogočajo, da »hranijo« umetno inteligenco in da se ta uči uporabljati tudi manjšinski jezik. Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki sodelujočih inštitucij pri projektu, je doslej opravila več kot 250 klicev in preverjala sposobnost programa umetne inteligence, da v slovenskem jeziku odgovarja na vprašanja o glavnih občinskih storitvah, o delovanju matičnega urada in šolskih storitvah. GiulIA ponuja tudi splošne informacije in lahko občanom na primer priskrbi termin za pridobitev elektronske izkaznice.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava