Igor Giacomini: Nujna je preureditev, če ni že prepozno

Demografska zima, ki močno vpliva na število vpisov v italijanske šole, je tudi za slovensko šolstvo v Italiji prava mora. Kot je razvidno iz krivulje, ki jo objavljamo v časopisu, je v desetih letih razlika prevelika, da bi jo v kratkem času nadoknadili. Kakšna naj bo torej prihodnost slovenskega šolstva na Tržaškem?

Rešitev je morda v ponudbi, ki mora stremeti h kakovosti in raznolikosti na vseh stopnjah, ocenjuje vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini. Zlasti na najvišjih, kjer je diverzifikacija, tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom, postala nujna. Nizko število učenk in učencev v slovenskih razredih seveda ni novost zadnjih desetih let. V nekaterih vaseh, a tudi v Trstu, je v preteklosti, tudi pred 40 leti prišlo do primerov, ko je bil v prvi razred osnovne šole vpisan le en učenec ali ko so na celi šoli prešteli največ 20 učenk oziroma učencev, dijakinj ali dijakov. Nihanje v številkah je sicer v zadnjih letih veliko bolj zaznavno, odprta je tudi debata, ali otrokom tako majhni razredi koristijo.

»Številke so podobne kot pred 15 ali 20 leti. Takrat pa so razrede sestavljali večinoma Slovenci iz Tržaške,« opozarja Giacomini, »in nizko število ni vplivalo na nivo usvojenega slovenskega jezika. Danes je slika popolnoma drugačna.« Potrebna je premišljena jezikovna strategija – poudarja vodja Urada –, ki se mora začeti pri najmlajših: »Vrtci naj bodo kakovostni. V treh letih lahko tudi italijansko govoreči otrok usvoji dober nivo slovenščine, ki ga v osnovni šoli nato nadgrajuje. Temeljnega pomena pa je usmerjanje, ki ga je na naših šolah premalo.« Da bi se izognili osipu in morda prepričali še koga iz šol, ki niso zamejske, da nadaljuje študij na drugostopenjski srednji šoli s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, pa je za Giacominija nujno potrebno optimizirati ponudbo: »Ojačimo lahko, kar že imamo, z ureditvijo dveh šolskih središč, licejskega in tehniškega. Pri tem bi se izogibali dvojnikom, ki jih danes imamo. V ponudbo bi lahko vključili glasbeno smer in ustvarili neko kontinuiteto z vsebinami Večstopenjske šole Bartol ter sodelovali z Glasbeno matico, svetoivanskim Narodnim domom in društvi. Dodali bi lahko še športno smer v sodelovanju s Stadionom 1. maj, ki je dva koraka stran od šol, in ZSŠDI.« Pri vsem tem – zagotavlja – ne bi prišlo do »zapiranja ali krčenja. Nujna pa je preureditev, če ni že prepozno. In nujna je debata s konstruktivnimi predlogi.«