Jezikovne politike prilagajati posameznim zamejskim okoljem

Slovenci, ki živijo izven meja Republike Slovenije, potrebujejo jezikovne politike, ki bodo odgovarjale razvoju jezika v vseh zamejstvih, ter jezikovne politike, ki bodo lokalno specifične in prilagodljive razvoju jezika v zelo kratkem časovnem roku.

To je bilo v četrtek slišati v openskem Muzeju burje na predstavitvi izsledkov raziskovalnega projekta Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu. Med glavnimi cilji je bila analiza zakonskih aktov, sprejetih po letu 2017, ki določajo in usmerjajo jezikovne rabe in prakse jezikovnih uporabnikov v Republiki Sloveniji ter v sosednjih državah in po svetu. Raziskovalci so iskali potrebe različnih skupin jezikovnih uporabnikov in identificirali probleme pri njihovem uresničevanju. Obenem pa so pripravili smernice za novi nacionalni program za jezikovno politiko.

Pri projektu, ki ga je vodil Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, sta sodelovala tudi ljubljanski Pedagoški inštitut in Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Četrtkovo srečanje je bilo tudi priložnost za debato o stanju slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Zbrane je uvodoma nagovoril direktor Slorija Devan Jagodic. Projekt pa je predstavil Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

V sklopu projekta so izvedli empirične spletne raziskave in več manjših področnih raziskav. Informacije so pridobili predvsem prek obsežnega spletnega vprašalnika, ki ga je v Sloveniji v celoti izpolnilo 2545 ljudi, zunaj meja države pa 275 ljudi. Ugotovili so, da je potrebno jezikovnopolitične situacije spremljati še naprej. Spremljati je treba tudi zakone, ki urejajo jezikovno politiko, in njihovo dejansko udejanjanje. Predvsem pa bo raziskava služila pri pripravi jezikovnih priročnikov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.