Srečanje z naslovom Dve generaciji, en glas: slovenski mediji v Italiji, ki ga je na Slovenskem Kjižnem sejmu v Ljubljani priredilo Založništvo tržaškega tiska, je obšlo vprašanje občil in se osredotočilo na soočenje dveh generaciji Slovencev v Italiji. Poglede o tem sta izmenjala Stojan Spetič in Antje Gruden.
Politik in novinar je komaj izdal avtobiografsko knjigo Na barikadah, Gruden, ki je zaposlena na programskem oddelku slovenske RAI, pa sodi v skupino mladih kolumnistov Primorskega dnevnika. Njihove izbrane kolumne so pred kratkim izšle v knjigi Perspektiva generacije. Srečanje, ki ga je vodil novinar Tone Hočevar, je uvedla urednica ZTT Martina Kafol.
Boj in prilagodljivost
Generaciji, ki odhajata in prihajata, si nista vedno v sozvočju, kar je povsem normalno in naravno. Medtem ko Spetič postavlja na prvo mesto boj (dokler se za kaj borim, sem živ, je dejal), je Gruden izpostavila, da je med mladimi čutiti tudi prilagodljivost dani situaciji. To je najbrž odraz zelo negotovih časov, ki jih mladi doživljajo na lastni koži. Sogovornika sta se strinjala, da je med mladimi in manj mladimi vedno potrebna kritična misel o vsem, kar nas obdaja, tudi v slovenski manjšini. Spetič ceni kritične poglede mladih in je glede njihove vloge tudi v manjšinski stvarnosti optimist.
Za spremembe, ki ne pridejo same, je včasih potreben tudi upor, je prepričana Gruden, ki verjame v medgeneracijsko solidarnost. Danes jo sicer nekoliko pogreša, a to je edina pot, da se lahko v teh težkih časih, kaj doseže.