Kaj se dogaja na balkanski poti?

Kljub izrednim razmeram zaradi pandemije koronavirusa se na slovensko-italijanski meji ponovno postavlja vprašanje nezakonitih priseljencev. Na t.i. balkanski poti se očitno nekaj dogaja, saj se je ta tako rekoč iz dneva v dan spet »odprla«, v obdobju epidemije covida-19 pa postaja problem še bolj kočljiv. Kaže, da se bo v prihodnosti stanje še poslabšalo, pričakujejo pa tudi val mladoletnikov, še zlasti iz Pakistana in Afganistana.

Na to je opozoril včeraj tudi vladni komisar in tržaški prefekt Valerio Valenti, senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc pa je pred kratkim pisala notranji ministrici Luciani Lamorgese glede skupnih evropskih ukrepov za nadzor meja schengenskega območja s posebnim poudarkom na sodelovanju za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovanja z ljudmi na tej poti. Okrepitev kontrol na meji oziroma števila mejnih policistov je medtem včeraj zahteval tudi avtonomni policijski sindikat SAP.

Kot je povedal Valenti, so v dolinski občini včeraj prestregli 35 migrantov, dan prej pa kar 80. Med temi so bili v glavnem pakistanski in afganistanski državljani, bilo je tudi precej mladoletnikov. Glavno vprašanje je zdaj seveda v tem, kam jih pospremiti za predvideno izolacijo oziroma prestajanje dvotedenske obvezne karantene. Valenti je dejal, da se je v zadnjih desetih dneh dejansko spet odprla balkanska pot in da so tudi namestili nekaj šotorov. Toda to ne bo dovolj, je ocenil in izrazil upanje, da bodo pri tem sodelovale tudi druge občine v Furlaniji - Julijski krajini. Temu je dodal, da se bo vsekakor nadaljevalo nameščanje migrantov v druge dežele in najavil, da so za dve skupini že ugotovili nekatere centre v Abrucih in v Markah.

Začudenje nad nenadnim novim valom migrantov je izrazil dolinski župan Sandy Klun. Bolj kot prihod beguncev pa je nerazumljivo dejstvo, da prihajajo dnevno v skupinah, ki jih sestavlja 20 ali 30 ljudi, je poudaril Klun, kar se v preteklosti ni dogajalo. Dolinskemu županu sicer ni jasno, zakaj jih med potjo do italijanske meje nihče v Sloveniji ne opazi. Tudi Klun je povedal, da je med njimi mnogo mladoletnikov.

Poslanka Lige Vannia Gava iz Sacileja je medtem v tej zvezi v parlamentu vložila vprašanje z zahtevo, da se na Tržaškem čim prej zajezi oziroma zaustavi ilegalne prehode iz Slovenije v Italijo. Kot je izjavila, se je kljub pandemiji novega koronavirusa prihod migrantov prek Sredozemlja povečal za 400 odstotkov, po t.i. balkanski poti pa je v zadnjem mesecu prišlo več kot 200 ljudi. Nadzorovanje na italijansko-slovenski meji je potrebno torej okrepiti, to pa velja tudi za osebje urada za priseljence na tržaški kvesturi. Za oceno dogajanja smo vprašali tudi deželnega odbornika za varnost in politike priseljevanja Pierpaola Robertija, ki je poudaril, da se je na balkanski poti nekaj spremenilo. Število migrantov je v prvih mesecih letos zelo upadlo glede na isto obdobje lani. Toda v zadnjih desetih dneh so zabeležili nenaden porast števila migrantov v Trstu (156), ki poleg vprašanja povečanja števila azilantov predstavljajo problem iz zdravstvenega vidika. Zanje so namreč predvideni zdravniški pregled in obvezna karantena, a kje?, je vprašal Roberti. Zaradi tega je temeljnega pomena, da stopi Rim čim prej v stik z Ljubljano, da se ugotovi, kaj se dogaja.

Da se nekaj premika na balkanski poti, je poudarila tudi senatorka Rojčeva, saj so se ponovno pojavile t.i. ekonomske migracije. To je že večkrat vzbudilo mržnje za gradnjo zidov na meji, zato je tudi pisala notranji ministrici Luciani Lamorgese. Prvi poudarek je bil na tem, da je potrebno ponovno vzpostaviti sodelovanje med italijansko in slovensko policijo, sicer bi lahko kdo izkoristil dogajanje v politične namene. Poseben poudarek pa je tudi na tem, da je treba skrbeti za schengensko mejo, skozi katero se pretakajo migranti, in sploh za evropske meje. Sicer to ni vprašanje samo vpletenih držav, to je evropski problem, je poudarila senatorka in vprašala, ali je Evropska unija res pripravljena upravljati z vprašanjem migrantov in konkretno ukrepati.

O tem, da se mora italijanska vlada takoj pogovarjati s slovensko, ni dvoma. Notranja ministrica Lamorgese se je menda že telefonsko pogovorila s slovenskih kolegom Alešem Hojsom. Dobro bi bilo, da bi se kmalu sestala tudi slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar in italijanski kolega Luigi Di Maio, ki je že poudaril prijateljske odnose med Italijo in Slovenijo.