Kako preseči energetsko odvisnost od Rusije?

Italija iz Rusije prejema kar 45 odstotkov zemeljskega plina, polovico vse električne energije pa v Italiji pridelamo ob uporabi fosilnih goriv. S temi podatki je v Novinarskem krožku v Trstu postregla novinarka Elena Comelli, sodelavka dnevnikov Il Corriere della sera, Il sole 24 ore in Quotidiano nazionale, ki se poklicno ukvarja s poročanjem o gospodarstvu in energetiki. V pogovoru, ki sta ga moderirala podpredsednica tržaškega občinskega sveta iz vrst Demokratske stranke Laura Famulari in predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti, je sodeloval tudi Roberto Gasparetto, izvršni direktor podjetja AcegasApsAmga, ki skrbi za dobavo elektrike v 317 občinah v Venetu in Furlaniji - Julijski krajini. Pri zamisli za četrtkovo okroglo mizo je Famularijeva navdih črpala iz aktualnega dogajanja v Ukrajini ter energetske krize, ki utegne prizadeti države, ki plin kupujejo iz Rusije.

»Vojna je dokazala odvisnost Italije od Ukrajine in Rusije kar se tiče energije in hrane,« je bila uvodoma jasna Comelli, ki je kritična do nosilcev oblasti, češ da je Putin leta 2006 prvič »zaprl pipo«, od takrat pa se je trg plina iz Rusije le še povečeval. V Italiji imamo namreč premalo uplinjevalnikov. Edini, ki je po količini predelanega plina relevanten, se nahaja v Rovigu, predeluje pa osem milijard kubičnih metrov plina na leto.

Kako pa deluje uplinjevalnik? To je neke vrste plavajoča škatla, do katere pripluje ladja, ki tovori utekočinjen plin na -160 stopinj Celzija. Uplinjevalnik tekočino segreje na sobno temperaturo, da izpari, in plin požene v sistem. »Če kupuješ plin od neke države, si odvisen od osebe na drugi strani cevi. Če pa država plin uvaža z ladjo, postane preskrba veliko bolj prilagodljiva,« je dejala novinarka in izpostavila težavo, da je na svetu le 650 ladij, ki tovorijo plin. Konkurenca med državami je posledično ogromna.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.