Kako se je Trst spremenil med letoma 1954 in 1975

Da lahko knjige na najboljši način predstavljajo pravo dušo mesta, so prepričani v videmski založbi Bottega Errante, ki je v zadnjih letih izdala več knjig o Trstu. O njem so za to založbo pisali Paolo Rumiz, večkrat nagrajeni srbski pisatelj Radoslov Petković, avstrijski pisatelj Christian Klinger, pa tudi Sergio Tavčar, Dušan Jelinčič, Federica Marzi, Enrico Maria Milič in drugi.

Na knjižne police je pravkar prišla zadnja knjiga novinarja Pierluigija Sabattija z naslovom Infanzia triestina. V njej opisuje metamorfozo Trsta od leta 1954 do 1975. Prvo letnico je izbral zato, ker so takrat Trst zapustili angleški in ameriški vojaki. Pripoved se začne prav 26. oktobra 1954, na dan vrnitve Trsta Italiji. Tistega dne sta si Sabattijeva starša na Velikem trgu ogledala prihod italijanske vojske, njega pa sta pustila v varstvu pri slovenskih tetah.

Ne gre za avtobiografsko delo, čeprav je vanj vključil veliko osebnih spominov. Gre za intimno pripoved, ki prinaša zgodbe običajnih ljudi. V tistem obdobju je bil Trst popolnoma drugačen, kot je danes, je rekel Sabatti. »V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil bolj živahen, poln upanja in bojevitosti. Na političnem področju je vladala razklanost, na družbenem pa nezadovoljstvo, kar se je kazalo v številnih stavkah,« je spomnil.