Kako so med 18. in 19. stoletjem »civilizirali« Kras

Narodna in študijska knjižnica je pred dnevi priredila zanimivo predavanje zgodovinarja Alekseja Kalca z naslovom Kako je razsvetljeni absolutizem »civiliziral« tržaško okolico. Srečanje, ki je potekalo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, je bilo prvenstveno namenjeno predstavitvi policijskega reda, ki so ga na tržaškem podeželju uvedli leta 1777.

Predavatelj je uvodoma pojasnil, kako sta Marija Terezija in njen sin Jožef II. s številnimi reformami modernizirala habsburško cesarstvo. Ko je bil Trst leta 1719 proglašen za prosto luko, je bila celotna občina oproščena plačevanja davščin. Od srede 18. do polovice 19. stoletja je prišlo v cesarstvu do poenotenja pravnega reda. Določitvi enotnega davčnega sistema je sledilo oštevilčenje hiš. Z ureditvijo Terezijanske četrti je država v Trstu območje solin dala na razpolago tistim, ki so hoteli tu postaviti gospodarsko dejavnost. Oblast si je prizadevala za družbeno-gospodarsko rast. Izobrazba prebivalstva je bila v tem pogledu ključna: leta 1774 je bila izpeljana v Avstriji splošna šolska reforma.

Sredi 18. stoletja so v mestu organizirali policijo, ki je imela tudi upravne pristojnosti. Leta 1777 je bila dejavnost policije razširjena na celoten tržaški teritorij, v katerem je bilo 13 vasi in 12 sosesk (v takratnem neposrednem mestnem zaledju). Policijski direktor je redno obiskoval tudi okolico mesta. Na čelu vsake vasi je bil župan ali dekan. Ta je od družinskih glavarjev, ki so ga izbrali, prejemal enoletni mandat. Za opravljanje svojih zadolžitev so bili župani plačani. Z vidika javne varnosti, za katero so skrbeli, so jim, denimo, preglavice povzročali klateži ali prosjaki. Župani so imeli nalogo, da jim tudi z arestom in izgonom preprečijo vstop v mesto.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku