Kako živijo mladi Slovenci v različnih predelih Trsta

Pred dvema letoma je tik pred Slofestom star linijski avtobus publiko popeljal po tržaških mestnih četrtih, kjer so tamkajšnji mladi prebivalci pripovedovali, kako kot tržaški Slovenci doživljajo življenje v predmestju. Tržaška osmica je dve leti kasneje ugledala luč sveta še v knjižni in filmski obliki. Pripovedi mladih Tržačank in Tržačanov iz osmih mestnih okrajev so včeraj zaživele na platnu gledališča Miela, dvajsetminutni dokumentarec si je ogledala polna dvorana dijakov slovenskih gimnazij iz Celja, Maribora in Ljubljane, ki so se v sklopu Slofesta mudili na ekskurziji po Trstu.

Pisana druščina različnih mladih

Prvi je v filmu, pod katerega sta se podpisala snemalca in režiserja Pietro Cromaz in Alex Chiabai, na vrsti Škedenj, nekoč povsem slovenska vas, kjer je nastajal najboljši kruh v mestu. Tu nastopijo Gabriel Alfeo, Giulia Cosma in Leonid Volk. Glavni junak šentjakobskega dela zgodbe je Marco Ghersetich, sin upraviteljev bara Sportivo v Istrski ulici, ki v filmu obuja spomine na igre z žogo na trgu pred cerkvijo pri Svetem Jakobu. Na Katinari sta doma Blaž in Ema Petejan, v filmu gledalcu predstavita slovenski živelj v vasi, ki ni ne v mestu ne na Krasu, ne v Bregu, ampak na križišču vseh poti.

Martin Kits Nieuwenkamp je doma pri Svetem Ivanu, predelu Trsta z največjo gostoto slovenskega prebivalstva. Erin Pizzol v dokumentarnem filmu pove, da mladi tudi v centru Trsta še vedno govorijo slovensko. 20-letnica je svojo slovensko identiteto zares odkrila, ko se je vpisala na italijanski tehniški zavod Nordio.Tudi k Piščancem je zapeljala osmica, tam je pred kamero nastopila Noel Piščanc. Pod Piščanci pa je Rojan, kjer je doma Malina Dolhar, ki bi si v tej mestni četrti spet želela slovensko šolo ali morda športno društvo, kraj za druženje mladih Slovencev. Zadnjo postajo avtobusne vožnje po Trstu predstavljajo Barkovlje oziroma Tea Civardi, ena od ustanoviteljic Barkovljanskega mladinskega krožka.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku