Sreda, 05 oktober 2022
Iskanje

Kjer je odročnost lahko dodana vrednost

Reportaža iz Gročane, kjer se je ohranil največji odstotek pripadnikov slovenske narodne skupnosti

3. jun. 2021 | 8:21
Dark Theme

Da je odročna in slabo povezana z mestom, nima trgovine, pa tudi gostilne ne, samo v društvenem baru se tu pa tam lahko »na klic« kaj popije in pokramlja v družbi. Kaj pa, če je ravno to v današnjem času, ki ga odbija vse hitrejši tempo, ki mu po svojih močeh skušamo biti kos, navsezadnje dragocena dodana vrednost? Na to smo pomislili, ko smo v vedrem spomladanskem večeru obiskali Gročano. Obisk so narekovale besede geografa Milana Bufona, ki se je v svoji knjigi Ethnos in topos lotil analize tudi vasi na skrajnem Bregu, kjer se je ohranil največji odstotek slovenske narodne skupnosti. Kakšna je danes Gročana in kaj ponuja svojim ljudem, smo spoznavali v pogovoru s prijaznimi sogovorniki, predsednikom društva Krasno polje Diegom Gerijem, vaščanko Nado Grahonja, nekdanjim predsednikom društva in aktivnim članom vaške skupnosti Igorjem Racmanom ter podpredsednikom Srenje Gročana Radivojem Racmanom.

Vas je še do pred kratkim zaživela konec poletja, ko je domače društvo Krasno polje priredilo šagro oz. kmetijske dneve z razstavo domačih pridelkov. Šagra je zamrla, ker je vse manj ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati, pa tudi logistično je bil dokaj zahteven zalogaj, tudi birokracija je naredila svoje.

Gročanci so bili v preteklosti zagrizeni poljedelci. Na zelo rodovitnem Krasnem polju ob začetku vasi so na 22 hektarjih zemljišča skorajda vsi imeli svojo njivo. Danes je obratno: Krasno polje v glavnem prekrivajo travniki, le tu pa tam je kaj obdelanega, le za vzorec, vse naokrog pa je zaraščeno, pravijo krajani, ki pa dodajajo, da še danes ni krompirja čez gročanskega. Nekoč je bila zelo razvita tudi živinoreja, saj je bilo v vasi tudi dvesto krav, danes sta samo še dve. Tudi prebivalcev je bilo nekoč 130, danes pa jih je 81, povečini so Slovenci, ker, pravijo sogovorniki, domačini niso prodajali hiš in ker so zemljišča okrog vasi nezazidljiva zaradi naravnega rezervata Doline Glinščice. Sicer je priložnosti za druženje vse manj, čeprav se nekaj vseeno premika: društvo Krasno polje šteje 70 članov, v prihodnje načrtujejo odprtje razstave starih fotografij vasi od leta 1945 dalje, ki bo nameščena po vaških kotičkih. Domača srenja razpolaga s približno dvesto hektarji zemlje na italijanski strani in drugih sto na slovenski strani, tačas proti Kokoši načrtujejo čiščenje 40 hektarjev zemljišča, kamor bodo iz Doberdoba pripeljali osle.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava