Ko zamašek postane pravljični junak

Nekaj je ob ogledu razstave, ki jo bodo danes ob 18.30 odprli v dvorani Veruda za Velikim trgom v Trstu, jasno. Francesca Pozzobon je znala vsakemu še najmanjšemu koščku plastike ali lesa vdihniti življenje. In s svojo neusahljivo domišljijo iz vtičnic ustvarjala prijazne človeške podobe, iz obrabljenega fotoaparata avtomobil, iz zamaška priljubljene pijače pa trup malega pravljičnega junaka na gugalnici. Zato pravzaprav ne čudi, da tržaška antološka razstava v njen spomin nosi naslov Un infinito immenso (Brezkončna neskončnost).

Francesca Pozzobon (1950-2023) se je rodila v Montebelluni, živela in ustvarjala pa je v Asolu. Po poklicu je bila restavratorka in starinarka, a je vse od šolskih let rada ustvarjala. Rada je uporabljala odpadne materiale, v svojem likovnem ustvarjanju je reciklirala to in ono.

Neuresničeno materinstvo

V umetniškem ustvarjanju je Pozzobon našla uteho. Kot pravi umetnostna kritičarka Marianna Accerboni, je bilo us tvarjanje zanjo terapevtsko, z njim je iskala izhod iz duševne stiske, tudi depresije, v katero je zapadla, ker se je morala zaradi bolezni odpovedati materinstvu. Zelo si je želela otroka, veliko njenih del se tako ali drugače sklicuje na otroštvo, na igrivost, brezskrbnost. Izpod njenih rok so nastale tudi umetniško dodelane igrače, svojevrstni vrtiljaki.

Tržaška razstava bo na ogled do 8. marca, vsak dan med 10. in 13. ter med 16. in 20. uro. Prireja jo tržaško društvo Pic Knit Art Cafè , ki se od leta 2014 posveča promociji umetnosti in obrtništva, zlasti vsega, kar ustvarijo ženske roke.