Na Krasu bo kmalu napočil čas EZTS-ja. Statut nastajajočega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje roma namreč v teh dneh v občinske svete sodelujočih občin. Občine med Miljami in Sovodnjami ter med Hrpeljami in Mirnom bodo po uradnem zagonu dejavnosti združenja lahko tesneje sodelovale na področju trajnostnega turizma in splošnega razvoja.
Pismo o nameri ustanovitve združenja so župani občin, pod pokroviteljstvom Dežele FJK in slovenskih ministrstev za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za kohezijo, podpisali marca leta 2024. Takrat so, očitno nekoliko optimistično, računali, da bi sodelujočih sedemnajst občin ratificiralo temeljne dokumente nove institucije do aprila. Sprejem statuta sicer še ne pomeni takojšnjega zagona dejavnosti društva. Zeleno luč bosta morali prižgati državni vladi Italije in Slovenije, nakar bo na potezi Bruselj.
Največje odprto vprašanje pri nastanku združenja je bila porazdelitev deležev, kot je za Primorski dnevnik razložila tržaška podžupanja Serena Tonel. »Problemov ni nikoli bilo. Kot je pravilno, smo se morali le dogovoriti,« je dejala. Prispevki in posledično deleži v EZTS-ju so polovično razdeljeni med Italijo in Slovenijo. Slovenske občine si svoje deleže porazdelijo na podlagi računa, kjer »tehtajo« prebivalci 30 %, površina občine pa preostalih 70 %. Na italijanski strani je razmerje podobno, in sicer 20-80. »Ozemlju smo dali večjo težo kot prebivalstvu, ker je cilj združenja prav upravljanje z ozemljem,« je pojasnila Tonel.
S to porazdelitvijo so se udeleženci v projektu izognili tveganju, da bi tržaška občina preglasovala vse ostale. V italijanskem deležu bi Trst brez površinskega »korektiva« imel 71 % glasov, po izbranem sistemu bo delež znašal »le« 35 odstotkov.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.