Konec leta razpis za zaključek del v Gornjem koncu

Občina Dolina bo konec leta objavila razpis za zaključek del v Gornjem koncu v Boljuncu. Cesta je tam že dobrih šest let delno zaprta.

Naj bralce spomnimo, da se je januarja 2017 apnenčasta skalna gmota odkrušila s pečine nad občinsko cesto, ki iz Boljunca vodi v Gornji konec, se pravi proti vhodu v Naravni rezervat Doline Glinščice. Del gmote, ki se je zdrobila, je ostal na pobočju, kamen pa je zadel avtomobil, ki je bil parkiran na cesti. Dolinska občina je takoj poskrbela za zaprtje ceste, da bi zagotovila varnost mimoidočim, pobočje pa je last Srenje Boljunec. Stanje so temeljito preučili strokovnjaki deželne geološke službe in deželne civilne zaščite, ki so občini odobrili finančna sredstva za izvedbo nujnih del za zaščito pobočja nad cesto za Gornji konec, tik pred mostom.

Najprej pa je bilo treba opraviti študijo, ki bi ocenila arheološko ogroženost – in res so pri izkopavanju (Zavod za spomeniško varstvo je to poveril podjetju ArcheoTest) naleteli na ostanke rimskega vodovoda ter srednjeveške hiše, ki so jih pozneje zaščitili tako, da so jih ponovno prekrili.

Cesta, ki iz središča vasi vodi v Dolino Glinščice, je tako že šest let delno zaprta oziroma je tam izmenično urejen enosmerni promet. Kar povzroča nekaj težav tudi pešcem, med njimi je veliko izletnikov, saj je del ceste zagrajen.

»Sedaj se končno nekaj premika,« je za Primorski dnevnik pojasnil Mitja Lovriha, ki je na Občini Dolina med drugim odgovoren za gradbene investicije. »Razvili smo načrt, ki je sicer predvideval višji strošek, potem je še Zavod za spomeniško varstvo vse blokiral zaradi najdbe ostankov vodovoda. Doslej smo že trikrat spremenili načrt. Do jeseni naj bi bil pripravljen izvedbeni načrt, potem bomo lahko objavili razpis in dela, katerih skupna vrednost je 256 tisoč evrov, se bodo takrat začela,« je dodal Lovriha, medtem ko je dolinski župan Sandy Klun pojasnil, da predvideva načrt utrditev pobočja z mrežami, nekakšnimi pregradami, ki bodo v prihodnje zadržale morebitno padajoče kamenje.

Finančno kritje je v celoti prispevala Dežela Furlanija - Julijska krajina, »čeprav gre za zasebno, v tem primeru srenjsko območje – cilj ostaja namreč zaščita ceste,« je še pojasnil Mitja Lovriha.