Koridor, ki lahko Trstu nudi nove perspektive

Perspektive za Trst so lahko zelo dobre, ni pa vse odvisno od nas. Tako bi lahko povzeli posvet o načrtovanem gospodarskem koridorju IMEC med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo, ki ga je v veliki dvorani Narodnega doma priredilo združenje Dialoghi europei.

Posvet, naj povemo že vnaprej, je bil dokaj enostranski v bolj ali manj prepričani podpori koridorju. Nobeden od sogovornikov pa ga ni smatral kot oddaljitev oziroma napad na Kitajsko (kar očitajo nekateri nasprotniki koridorja), temveč le kot načrt, ki bi v nestabilnih časih starim dobavnim in vrednostnim verigam dodal nove. Vseskozi je bil sicer bolj govor o osi med Evropo in hitro rastočo Indijo kot med Evropo in trenutno v javnosti najmanj priljubljeno postojanko na koridorju, Izraelom.

Posvet je Dialoghi europei priredil s pokroviteljstvom univerze, v imenu katere je pozdravil profesor Giovanni Longo. Sledil je nagovor predsednika društva Renata Romana, potem je bil na vrsti uvodni referat profesorja mednarodnih odnosov Federica Donellija. Izpostavil je, da so si snovalci koridorja IMEC omislili dva cilja, gospodarskega in »geostrateškega«. Glede slednjega je poudaril predvsem energetsko plat. »Potrebujemo alternativne poti Sueškemu prekopu,« je o trgovinskih poteh med Evropo in Vzhodom dejal Donelli. Po eni strani je prekop preobremenjen, po drugi povzročajo preglavice jemenski Hutiji. Poudaril je, da poteka zasnovani IMEC po sila nestabilnih območij, soočati se mora tudi z nelahkim odnosom med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Poleg tega Evropi ni jasno, kje naj bo njen konec IMEC-a. Ob Trstu se za to poteguje francoski Marseille.

Enega od najbolj zanimivih govorov je podal nekdanji italijanski veleposlanik v Indiji Vincenzo De Luca. »Ne vidim spora med tem koridorjem in Svilno potjo,« je ocenil dober poznavalec Vzhoda, med drugim nekdanji generalni konzul v Šanghaju. Tam je deloval ravno, ko je Kitajska snovala svoj ambiciozni trgovinsko-infrastrukturni (in politični) načrt. Diverzifikacija vrednostnih verig bo Evropi zagotovila stabilnejšo dobavo tovora, predvsem v IMEC-u vidi velik potencial kar se tiče digitalnih in zelenih tehnologij.

Za najbolj vnet poseg v debato je poskrbel Stefano Visintin, predsednik združenja špediterjev FJK. Predstavil je zagonetke kopenskih koridorjev, izpostavil pa je potrebo po novih tovornih koridorjih v smeri Sredozemlja. Tukajšnje evropske luke niso kos novim pristaniščem, kakršno je tisto v Tangerju, »sploh če niso primorani pluti po Suezu«. Visintin je poudaril, da leži Trst na ključni lokaciji, saj ga prečkata kar dve evropski infrastrukturni osi TEN-T. Severne luke, ki ležijo na rekah in ne na morju, so zaradi nizkega vodostaja in podnebnih sprememb v škripcih, Trst z morjem nima preglavic. Glede koridorja IMEC je še izpostavil, da bodo ključne nevtralne tranzitne cone, torej območja, kjer vlade zagotovijo nemoteno in predvsem hitro potovanje tovora.