Četrtek, 25 april 2024
Iskanje

La Russa je na šohtu pokleknil in se prekrižal

Predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa se je dopoldne mudil na bazovskem šohtu

9. feb. 2023 | 15:07
Dark Theme

Pokleknil je in se prekrižal, potem je počakal, da sta karabinjerja položila venec k spomeniku na šohtu in se v objemu burje umaknil na ogled tamkajšnjega muzeja. Predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa se je danes dopoldne, dan pred dnem spomina na eksodus in fojbe, mudil na šohtu v Bazovici v spremstvu deželnega in občinskega svetnika iz vrst Bratov Italije Fabia Scoccimarra in Claudia Giacomellija. Njegov obisk je bil nepričakovan, saj smo mediji zanj izvedeli šele večer prej. Sam je prišel, da bi se poklonil »spominu nedolžnih žrtev, spominu na boleč eksodus iz območij, ki so bila italijanska,« kot je povedal novinarjem, ki smo ga čakali na mrazu po krajšem vodenem obisku muzeja.

Predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa pred spomenikom na šohtu v spremstvu deželnega in občinskega svetnika iz vrst Bratov Italije Fabia Scoccimarra in Claudia Giacomellija in tržaškega župana Roberta Dipiazze (FOTODAMJ@N)
Predsednik italijanskega senata Ignazio La Russa pred spomenikom na šohtu v spremstvu deželnega in občinskega svetnika iz vrst Bratov Italije Fabia Scoccimarra in Claudia Giacomellija in tržaškega župana Roberta Dipiazze (FOTODAMJ@N)

Da gre za občuteno gesto, je dejal in potrdil, da spada med – danes večino – Italijanov, ki poznajo tragedijo fojb in eksodusa. »Verjamem, da je ta spomin danes skupen vsem Italijanom in je pomemben znak naše narodne skupnosti, ki teži k skupni zgodovini. Dokler zgodba o fojbah in eksodusu ni pripadala vsej narodni skupnosti, je bilo težko govoriti o skupnem spominu. Danes mi ravno to daje upanje, da moramo naprej po poti, ki smo jo že pred časom ubrali,« je dejal La Russa.

V zvezi s prošnjo po sklicu preiskovalne komisije glede tišine okrog fojb, ki jo je bil napovedal predsednik organizacije Lega Nazionale Sardos Albertini, je predsednik senata ocenil, da je danes vzrok dolgega molka vsem jasen, tako kot tudi trenutek, ko se je o fojbah končno začelo govoriti. »Ponosen sem, da sem bil vodja Nacionalnega zavezništva, ko sem to nalogo poveril Robertu Menii. On je bil takrat namreč podpisal zakonski predlog za uvedbo dneva spomina. Veliko sem si prizadeval, da je bil zakon skorajda soglasno sprejet – samo dvanajsterica parlamentarcev se je vzdržala,« se je spominjal.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava