Ljudske pesmi v rovih Kleine Berlin za razumevanje meje

Iskanje in razumevanje pomena zahtevnih protislovij in težkih življenjskih zgodb slovenske zahodne meje med sencami in svetlobnimi efekti, napevi, tišino in šumenjem korakov v rovih protiletalskega zaklonišča iz časa druge svetovne vojne. To hoče biti umetniška inštalacija Sot Glas (ob slovenski besedi glas furlanska »sot«, se pravi spodaj), ki je od danes do nedelje med 17. in 21. uro na ogled v podzemnih predorih Kleine Berlin pri tržaškem sodišču.

Zamislila sta si jo tržaška režiserka albanskega rodu Ana Shametaj, ki jo je poklicna pot ponesla v Milan in furlanska umetnica Giuditta Vendrame, ki živi in ustvarja v Rotterdamu. Ključno vlogo imajo ljudske pesmi, v katerih se prepletajo slovenščina, italijanščina, furlanščina, tržaško narečje in tudi drug jeziki. Svoje glasove so med drugimi projektu posodile pevke tržaške slovenske Ženske pevske skupine Stu ledi.

Načrt je pod okriljem milanskega kolektiva Fosbury Architecture nastal za italijanski paviljon na 18. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, kjer bo mogoče do novembra prisluhniti izvlečku izbranih zvočnih posnetkov. Razvili so ga s pomočjo studia Kokoschka Revival, tržaškega društva Alpe Adria Cinema in sodelovanjem Občine Trst ter številnih drugih partnerjev.

Petsto metrov dolg sistem rovov Kleine Berlin v obiskovalcih ustvarja občutek, da se spuščajo v podzavest kolektivne zgodovine, ki je zaznamovala narode ob meji med Italijo in Jugoslavijo oziroma Slovenijo, sta razložili umetnici. Ta je istočasno boleč mejnik, ki je dolgo ločeval tukajšnje ljudi, istočasno pa tudi stičišče različnih kultur, ki so znale dolgo skupaj strpno sobivati.

Danes nevidna meja še naprej odmeva zaradi številnih migrantov, ki v Trst pridejo po balkanski poti. Slednjo sta ustvarjalki priklicali z napevi v paštunskem jeziku.