Na festivalu Link tudi o vojni v Sarajevu

Novinarstvo se s poročanjem z bojišč in pisanjem o kompleksnem vojnem dogajanju ukvarja vsaj že poldrugo stoletje. Vendar če so novinarji nekoč ponujali predvsem informacije, ki so bile drugačne od propagande vpletenih strani, so se po drugi svetovni vojni in še bolj v zadnjih nekaj desetletjih začeli posvečati dodatnemu raziskovanju, katerega namen je globlje razumevanje dogodkov, ki so še preveč sveži, da bi jih predelovali zgodovinarji. Seveda novinarji niso geopolitiki ali vojni strategi, temveč očividci in zapisovalci pričevanj ter zato ponujajo zgolj svojo interpretacijo dogodkov. Zaradi tega tržaški festival novinarstva Link ni mogel mimo vojnih tem in pogovorov o vlogi novinarjev v času, ko je poročanje zaradi vseprisotnih lažnih novic zelo težavno.

Danes dopoldne je pod šotorom na Velikem trgu potekalo zanimivo srečanje, na katerem se je novinarka in pisateljica Federica Manzon pogovarjala z dopisnikom dnevnika Corriere della Sera, Francescom Battistinijem, in novinarjem Marziom Mianom. Slednja sta v začetku leta izdala knjigo z naslovom Maledetta Sarajevo, v kateri je objavljena vrsta intervjujev in pričevanj, ki sta jih zbrala 30 let po začetku vojne v Bosni. Avtorja sta v ta namen obiskala kraje spopadov in vojnih zločinov z namenom, da bi v besedah sogovornikov našla še en ključ za razumevanje dogodkov, ki so privedli do današnje politične slike v regiji. Medtem ko se sledove vojne marsikje po svetu briše z namenom, da gresta država in družba dalje, sta v Bosni naletela na »kraje, ki so obstali v času«. Battistini je izpostavil, da so spomini na vojno prisotni ob vsakem koraku, očitno pa je tudi, da se v posameznik državah in krajih močno razlikujejo. »V Sarajevu ljudje natančno vedo, kje je prišlo do napada, kje se je streljalo in kje je razneslo granato. Ljudje zato živijo v spominu in bolečini,« je povedal. V Srbiji in Republiki Srbski pa je spomin v funkciji nacionalizma, kar niti ne čudi, saj je trenutna politična »kasta« naslednica takratne garniture. Nobena od strani še ni obračunala s svojo vojno preteklostjo, odgovornostmi in travmami, zato sprememb ni pričakovati. Zgovorna je zato izjava sarajevskega škofa Pera Sudarja, ki je v intervjuju priznal, da v državi sploh ni upanja. Novinar je mnenja, da je Daytonski sporazum zaustavil vojno, ni pa prinesel miru, saj je dejansko šlo zgolj za prekinitev vojnega stanja, ki se lahko kadarkoli vname.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.