Na Kraški ohceti bi morala doneti plonerca

»Po vsej verjetnosti ne.« Tako je na naše vprašanje, ali bomo jutri na Kraški ohceti, na Colu, Tabru in v Repnu slišali plonerce, tradicionalne harmonike, ki so jih na Krasu igrali do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, odgovoril Zoran Lupinc. Glasbenik in profesor harmonike je igranje na star inštrument, ki je skoraj zamrl, pred leti obudil, trieštinki je posvetil tudi glasbeni učbenik v slovenščini, italijanščini, hrvaščini in angleščini. Ohceti in druga praznovanja na Krasu je pred razmahom frajtonarice v osemdesetih letih prejšnjega stoletja spremljal ravno glas harmonike, ki jo je podjetje Ploner v Trstu izumilo v drugi polovici 19. stoletja.

»Če smo že puristi pri oblačenju narodne noše, kar je seveda pravilno, bi bilo prav, da se na Kraški ohceti tudi naši tradicionalni glasbi nameni pozornost, ki ji pripada. Ne le narodnozabavnih viž, lepo bi bilo slišati trieštinko in naše ljudske napeve, ki so jih peli in plesali naši dedje,«je sogovornik pretekli četrtek povedal na vrtu svojega doma v Šempolaju. »Plonerca ima posebno postavitev tonov. Diatonična harmonika sprva ni imela vseh tonov. Kot bi klavir imel le bele tipke. Ploner pa je v svojo harmoniko na desno stran vključil štiri tipke za štiri poltone. Na levi so bili po navadi vsi akordi v duru, Ploner pa je vključil tudi dva v molu. To je omogočalo igranje tudi bolj dodelanih melodij, kot so arije iz operet ali morda dunajski valčki,« je Lupinc razlagal s harmoniko v naročju. Njegov instrument je kopija iz leta 2000, original je glasbenik našel na Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu.

Katere melodije pa bi morale odmevati na etnografskem prazniku, smo ga vprašali. »Golica in V dolini tihi sta morda v redu za fešto, ne sodita pa v uradni del praznovanja. Cel kup je danes žal skorajda pozabljenih čudovitih tržaških melodij in plesov, eden med njimi je t. i. Pašo de caval.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku