Na Pečah so se skrivali pred barbari

Vdori ljudstev z vzhoda v pozni antiki so ogrožali tudi prebivalce ozemlja današnje dolinske občine. Barbari so med svojimi pohodi plenili zlato, drage kamne, živino, hrano in ljudi. Če se je bilo za moške mogoče izpogajati za njihovo izpustitev v zameno za odkupnino, pa je ženske in otroke vselej doletela tragična usoda.

Da bi se skrili pred barbari in roparji, so si prebivalci nižjih družbenih slojev urejali zatočišča in skrivališča. Kot kaže zadnja raziskava, ki so jo izvedli arheologi Stanko Flego, Fulvio Colombo in Lidia Rupel, je tak refugium stal tudi na grebenu na Pečah, ki se od reke Glinščice dviga nad istoimensko dolino vse do vrha Malega Krasa. Izsledke svoje raziskave sta Colombo in Flego v soboto predstavila v sprejemnem centru Rezervata Doline Glinščice v Boljuncu.

Našli so ostanke amfor

Arheologi so do danes domnevali, da so bile na Pečah rimske vojaške opazovalnice. Nedavna odkritja pa dokazujejo, da naj bi tam stali objekti za civilno rabo. Arheologi so namreč na grebenu, od struge reke Glinščice pa vse do spomenika alpinistu Emiliu Comiciju, odkrili sedem skalnih polic, ki jih je izdelala človeška roka. Na eni od spodnjih polic so odkrili sledi zidane gradnje s cementom, veliko je tudi peščenjaka, ki ga je tja prav gotovo kdo prinesel. Našli pa so tudi več drugih človeških sledi. Med njimi fragmente amfor, za katere sklepajo, da so nastale med 4. in 7. stoletjem po našem štetju. Potem so tam še žeblji, kar nakazuje, da naj bi na Pečah stale lesene zgradbe in pa žeblji za podkovanje konj in mul, ki so na višje položaje na grebenu prenašale vodo, hrano in drugo, za preživetje nujno blago.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.