Če smo pri nas še na varnem pred strašnim azijskim sršenom, se je k nam prikradel tujerodni gost iz toplih krajev - orientalski sršen (Vespa orientalis). Kot pojasnjuje tržaški naravoslovec in zoolog Nicola Bressi, gre za vrsto sršena iz vzhodnega Sredozemlja (Palestina, Egipt, Izrael), ki je tisočletja naseljevala toplejša območja kot so Sicilija, Kalabrija, Grčija in južni Balkan. »Linije Dubrovnik - Neapelj nikoli ni prekoračila, zaradi podnebnega onesnaževanja in segrevanja ozračja pa se je meja razširjenosti premaknila proti severu, do Trsta, Gorice, Krasa in Slovenije.«
Prve primerke na našem območju so zabeležili leta 2019 ob obali, od leta 2024 pa se je pojavil tudi na Krasu. Zanimivo je, da se orientalski sršen zadržuje izključno v urbanem okolju, kjer si gnezda ustvarja v zapuščenih poslopjih, v zidnih nišah, medtem ko ga v gozdu še niso zasledili.
Invazivni mesojed gradi obsežna satja s tisoči ličink. Prehranjuje se z žuželkami, pri čemer so v urbanem okolju posebej izpostavljene čebele, saj je drugih opraševalcev vse manj. Za svoje larve sega tudi po svežem mesu, mrhovini in odvrženi hrani, vključno s tisto za mačke in pse.
Obvladovanje populacije orientalskega sršena zahteva specifične metode. Bressi odsvetuje uporabo vab na osnovi medu, saj bi tako privabili in uničili tudi naše sršene, čmrlje in druge koristne opraševalce. »Privabili ga bomo z vabami na ribji osnovi, ker je nekoč živel ob obalah in se je hranil z morskimi organizmi ter ostanki ribiškega ali galebjega ulova. Odlični so ribji kroketi za mačke.« V mestih pa je ključno, da lastniki hišnih ljubljenčkov ne puščajo ostankov hrane na prostem v posodah.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.