V svojstvu matere, tete, celo none, ki nagovarja mladino, je v torek zvečer pri maši zadušnici za bazoviške junake v bazovski cerkvi spregovorila kulturna delavka Marija Brecelj. Bogoslužje je vodil domači duhovnik Žarko Škerlj, pel je mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem. Brecljeva se je v svojem nagovoru spraševala, kako bi vsakdo od štirih junakov gledal na današnje stanje v naši skupnosti, se v njej udejstvoval in razvijal svoje talente.
»Franjo, bil si športnik, rad pa si se preizkušal kot recitator,« je govornica nagovorila Marušiča in dejala, da naša športna društva dosegajo odlične uspehe, nekoliko v senci pa ostaja vprašanje slovenstva. Pri tem je omenila slovenske šole, kjer je pogovorni jezik velikokrat italijanski. »Verjetno bi si kupil abonma Slovenskega stalnega gledališča,« je nadaljevala in se obregnila ob dejstvo, da predstave večkrat ne dosegajo zadovoljivega števila gledalcev.
V nagovoru Ferdu, navdušenim nad planinstvom in družbeno-političnim delovanjem, je Brecljeva dejala, da moramo pri slednjem »aktivno sodelovati, vsaj s tem, da se udeležujemo volitev«.
»Predstavljam si, da bi te prizadelo dejstvo, da so nekatera naša društva, predvsem tista v tržaškem mestu, obsojena na propad,« je kulturna delavka nagovorila Zvonimirja Miloša, ki se je veliko udejstvoval v rojanskem društvu Zarja.
Alojz Valenčič pa bi lahko bil po mnenju govornice zgled za mlade: profesionalna pot ga je namreč vodila v Milan, od koder pa se je vrnil v rodni Trst, saj je čutil, da je njegova prisotnost pomembna za našo skupnost.