»Najbolje se počutim na glavnem jadru, to funkcijo najbolje obvladam«

Na eni od favoritk letošnje Barcolane, jadrnici Arca SGR, ki jo krmari tržaški jadralec Furio Benussi, je Portorožan Tomaž Čopi. Ta je v preteklosti v jadralnem razredu 470 trikrat nastopil na olimpijskih igrah. Svoje največje uspehe je dosegel z drugimi mesti na SP 1998 in EP 1998 in 1999 ter v profesionalnem jadranju. Ko ni okoli po svetu, živi v Luciji pri Portorožu.

S taktikom Arce smo poklepetali včeraj dopoldne na strehi montažnega objekta jadralskega projekta Arca. Primorski jadralec je najprej izrazil svojo navezanost na Tržaški zaliv in na tržaške jadralske kolege, s katerimi je rad tekmoval že kot otrok in kot mladinec.

Kaj vam osebno pomeni Barcolana?

Včasih, ko je o Barcolani še pisal novinar Franci Stres in je naredil kakšno dobro zgodbo v Slovenskih novicah, je izpadlo, kot da smo slovenski jadralci v Trstu na orožnih vajah (smeh), Slovenija proti FJK. V resnici ni bilo tako. Nam slovenskim jadralcem je bilo zelo pomembno premagati tržaške jadralske kolege, ki so bili tudi naši prijatelji.

Zakaj vam je bilo to tako pomembno?

Kaj pa vem. Mogoče zato, ker je bila Barcolana vedno fascinantna zaradi številnega občinstva in ker je bila to enodnevna regata, na kateri smo se lahko pomerili.

Je tekmovanje z maxiji užitek ali je za vas Barcolana samo dirka na zmago?

Okoli regate je veliko stresa. Že danes (včeraj, op. a.) sem potreboval ogromno časa, da sem našel parkirišče v Trstu. Celotno dogajanje je en velik stres. Jutri (danes, op. a.) bo drugače, saj bom prispel v Trst ob sončnem vzhodu, ko bo večina ljudi spala. Na morju pa sem bom sprostil, saj se tam najbolje počutim.

Letos se boste pomerili v vlogi taktika.

Jaz se vedno najbolje počutim na glavnem jadru, to funkcijo pač najbolje obvladam.

Napovedi kažejo na šibak veter. Kakšno taktiko boste ubrali?

Tržaški zaliv poznam dobro, tako da me ne skrbi, da se ne bi znašli v kakršnihkoli razmerah. Pred dvema tednoma sem bil trener ene posadke na svetovnem prvenstvu v razredu melges, ki ga je v Trstu organiziral YC Adriaco. Bom rekel, da ta zaliv odlično poznam in si lahko predstavljam že vnaprej, kaj se bo dogajalo. Smo tudi največja jadrnica, ki bo nastopila na Barcolani, kar pa še ne pomeni, da bomo najhitrejši na vodi. Ena sama napakica lahko kroji uvrstitev. V jadranju je namreč treba narediti čim manj napak.

Koliko šteje usklajenost posadke?

Izredno veliko. Na takšnem maxiju morajo biti jadralci, ki obvladajo stvar. Našo posadko sestavlja 17 oseb, imamo tudi štiri mlade fante, ki se še učijo, to pomeni, da nas je v bistvu manj. K sreči imamo vinče, ki se premikajo s pomočjo hidravlike.

Kako pomembne pa so izkušnje?

Te seveda štejejo ogromno. Še posebej na maxijih. Mladi lahko prispevajo svoje, a izkušnje so tiste, ki delajo razliko.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.