»Ne dovolite, da bi vojna vstopila v vaše želje in srce«

V celoti objavljamo velikonočno misel škofa Enrica Trevisija, ki jo je tržaška škofija posredovala tudi v slovenskem prevodu.

Dovolj je, da hočemo, in našli bomo čas: da prisluhnemo osamljenemu, da obiščemo ostarelega, da odpustimo tistemu, ki nas je užalil, da skrbimo za tiste, ki se trudijo. Da izkoreninimo tisto željo po maščevanju, ki spodbuja absurdni načrt zatiranja drugih. Da se odločimo za dialog ravno takrat, ko je trdota sprožila konflikt.

Želim vam, da bi veliko noč doživeli tako, da boste premagali temo nasilja, ki brutalno izčrpava človeštvo in ga zapleta v nenehne konflikte, uničuje vasi in mesta ter napada nedolžne otroke in nemočne ljudi. In potem so tu še vulgarni in agresivni kriki, ki polnijo družbena omrežja, zastrupljajo odnose, podžigajo osamljenost in brezbrižnost. Naučimo se biti vedno razoroženi vsakega jezika, ki žali, rani in udarja.

Upam, da se boste naučili bojkotirati tiste, ki skvarijo vsako besedo in vsak pogled, da bi podžgali nalezljivo žalost; bodite previdni pred tistimi, ki so vedno pripravljeni obsojati druge, ne da bi kdaj podvomili o sebi.

Dovoliti si moramo, da se nahranimo z Božjo besedo, ki daje življenje, ki hrani našo lakoto po pravičnosti, s tisto, ki prihaja od Boga, ki odmeva v naši vesti, ki si prizadeva, da bi se spravili, ne pa žalili. Naj Kristusova luč razsvetli temo src, ki so izgubila upanje in znajo samo širiti neplodne pritožbe.

Želim vam, da bi se naučili poslušanja krikov revnih in trpečih ter razmišljanja o življenju in prihodnosti, tako da se boste postavili na stran ranljivih in krhkih. Kakor je to storil Jezus, križani.

Želim vam, da bi veliko noč doživeli s srcem, naučenim hrepeneti po Bogu in njegovem prijateljstvu, in zato z umom, odprtim za njegov načrt vesoljnega bratstva. Kajti vsi prihajamo od Boga in bomo morali odgovarjati za sejanje solidarnosti ali nesoglasja. Naj bodo naše roke radodarne pri nudenju podpore in pomoči ranljivim: in da bi imeli svoje oči široko odprte, da bi jih mogli prepoznati.

Naj bodo naše noge usposobljene, da naredijo prvi korak proti tistim, ki nas žalijo, in naj bo naš čas namenjen oziroma kar zapravljen za tolažbo žalostnih in osamljenih. Če imamo malo empatije, bomo našli ljudi, ki jim lahko prisluhnemo: v svojih družinah, med sosedi, sodelavci, med tistimi, ki jih srečamo v parku ali med čakanjem v zdravstveni ordinaciji. Življenje, kot je dejal papež Frančišek, ni čas, ki mineva, pač pa je priložnost za srečanja. Ne smemo je zapraviti.

Želim, da bi veliko noč doživeli pripravljeni uživati​mir, ki vam ga podarja Vstali; naj bo vaše srce odprto, da ga sprejme: ne dovolite, da bi vojna vstopila v vaše želje in vaše srce. In bodite veseli odpuščanja, s katerim vas Bog objema; nihče ni popoln, a če pozabimo na Božje odpuščanje, smo depresivni in izgubljeni.

Naj vaše življenje odseva Svetega Duha, ki iz vas povsod dela pričevalce, da Jezus Vstali premaga smrt in da smo odslej božja rodovina, sposobna gojiti mir in pravičnost.

Blagoslovljene velikonočne praznike tebi, tvojim najdražjim in tistim, ki jih srečaš na poti. Naj bo to čas obnovljenih odnosov.