V večjem delu slovenskega morja prevladuje mehko, muljnato dno, zaradi česar imajo morski organizmi pogosto premalo naravnih trdnih površin za naselitev. Neprofitni zavod You(R)sea si je pred nekaj leti zamislil rešitev v obliki umetnih podvodnih struktur, ki služijo kot nekakšni nebotičniki oziroma zavetišča za številna morska bitja. V gojitvenem območju ribolovnega rezervata pri Seči, sredi Piranskega zaliva, kjer je zavod uredil Morsko oazo, so pred mesecem dni oz. nekaj tedni dodali dve izjemni strukturi, poimenovani Neptun in Mytilus. O sveži novosti in delovanju zavoda je včeraj tekla beseda v prostorih trgovine Bauhaus v Kopru, ki je glavni podpornik organizacije.
Zavod You(R)sea razvija pristope trajnostne večtrofične akvakulture ter spremlja naseljevanje in razvoj morskih združb, se pravi, da goji skupine morskih organizmov, ki se med seboj dopolnjujejo. »Gre za raziskovanje rešitev, ki bi lahko prispevale k bolj odpornemu in trajnostnemu gojenju morskih organizmov v spreminjajočih se razmerah Jadranskega morja, ter za ocenjevanje potenciala takšnih struktur za obnovo in ustvarjanje novih habitatov, naseljevanje morskih organizmov in ohranjanje morske biotske pestrosti,« je povedala ustanoviteljica zavoda Irena Fonda.
Prvo strukturo iz betona obloženega s kamenjem, poimenovano Morska oaza Piran, so v morje na mulj spustili pred 28 meseci in je že čisto živa, saj so se nanjo pritrdili številni morski organizmi. Lean Fonda je pojasnil, da je struktura takoj postala dom in varno zatočišče številnim izginjajočim vrstam rib, rakov, mehkužcev in drugih morskih organizmov, ki jim nerazgibano in zaradi vpliva človeka vsako leto manj primerno dno Piranskega zaliva, nudi vse manj ustreznih bivališč.
Druga - Cladocora, lažja in cenejša struktura iz železa, ki ga v naravi primanjkuje, ustvarja nov koralni greben z rastjo in kopičenjem skeletov odmrlih in živih organizmov. Neptun je podoben večjemu morskemu ježku z 92 bodicami iz inox, akacijevih in lovorovih palic oz. iz bambusa. Na njih pričakujejo kmalu školjke in kalamare, ki nimajo kje odlagati jajčec. Rešetkasti Mytilus pa želi biti alternativni sistem za gojenje školjk, ki umirajo. Z gojenjem v globljih, hladnejših slojih morja raziskovalci preverjajo, ali jim lahko tako pomagajo preživeti vedno bolj vroča poletja in podnebne spremembe.