Posledice rekordne suše bodo vidne leta

Posledice letošnje rekordne suše bodo na Goriškem in zlasti v njenem osrednjem delu vidne še leta. Drevesne vrste, ki so značilne za zmerno podnebje, trpijo. Ponekod je videti, kot da se je jesen začela že sredi avgusta; listje rumeni in odpada, drevesa pa zaradi pomanjkanja vode izgubljajo svojo zeleno podobo.

Če bodo tako sušna in vroča poletja vse pogostejša, bodo hraste, jesene in gabre kaj kmalu nadomestile toploljubne vrste, ki so sicer že razširjene zlasti na obalnem pasu Furlanije - Julijske krajine in na Krasu.

Vodni in toplotni stres

Od sredine junija do sredine avgusta je na območju med Ločnikom in Mošem padlo le nekaj več kot dvajset milimetrov dežja, dolgotrajno pomanjkanje padavin pa so spremljali tudi številni dnevi z izjemno visokimi temperaturami, ki so se v Gorici in okolici kar nekajkrat povzpele do 40 stopinj Celzija.

»Rastlinstvo je bilo izpostavljeno kombinaciji vodnega in toplotnega stresa, kar je za številne drevesne vrste izjemno obremenjujoče,« pojasnjuje Carlo Bregant, raziskovalec rastlinske patologije na Univerzi v Padovi, ki je doma iz Ločnika in na družbenih omrežjih redno objavlja svoja opažanja v zvezi z vremenskimi pojavi in njihovim vplivom na krajevno rastlinstvo. Po njegovih besedah so med najbolj prizadetimi hrast, jesen, smreka, gaber, kostanj in breza, zaradi suše trpita tudi trta in oljka.

Drevesa zaradi pomanjkanja vode težje opravljajo osnovne življenjske procese, hkrati pa visoke temperature povečujejo vodno izgubo. Oslabljena drevesa so bolj podvržena boleznim in škodljivcem, zato se lahko posledice letošnjih vremenskih razmer pokažejo šele v prihodnjih letih.

Gozdovi se bodo spremenili

Drevesa, ki so bila po letu 2022 letos spet zelo močno prizadeta, lahko zaradi izčrpanosti postopoma začnejo propadati. Pri nekaterih se bodo znaki pokazali že v prihodnjih mesecih, pri drugih šele v naslednjih letih. Ob ponavljanju podobnih razmer se bo na Goriškem začela postopoma spreminjati tudi sestava gozdov.

Daljša in pogostejša sušna obdobja namreč predstavljajo prednost za vrste, ki so bolje prilagojene vročini in pomanjkanju vode. Med njimi so nekatere sredozemske oziroma toploljubne vrste, ki se lahko zaradi spreminjanja podnebja širijo proti območjem, kjer jih v preteklosti ni bilo oziroma so bile redkejše. Po drugi strani bi lahko občutljivejše vrste listavcev postopoma izgubile svoj življenjski prostor.

Česa takega še ni videl

»Česa takega na Goriškem še nisem videl. Še nekaj takšnih poletij in naši zmerni listnati gozdovi bodo izginili. Znaki propadanja so očitni, takšne sezone so uničujoče in pospešujejo naravne biogeografske procese. Če se bo takšen trend nadaljeval, bodo čez trideset let izginili listavci, preživeli pa bodo le črničevje in alepski bori,« opozarja Carlo Bregant.