O človeškem bratstvu spregovorila škof in predsednik islamske skupnosti

Danes obhajamo mednarodni dan človeškega bratstva. Na ta dan sta leta 2019 v Abu Dhabiju papež Frančišek in veliki imam Al-Azhara Ahmad Al-Tayyip podpisala pomemben dokument o medverskem dialogu. Ob peti obletnici tega, ki velja za mejnik v odnosu med krščanskim in muslimanskim svetom, sta se v avditoriju tržaškega škofijskega semenišča pomembnih tem dokumenta lotila tržaški škof Enrico Trevisi in predsednik tržaške islamske skupnosti Akram Omar.

Ne v božjem imenu

»V božjem imenu se je in se žal še vedno marsikaj opravičuje - vojno, terorizem, sovraštvo ali podobne oblike nasilja. Pa ni tako, na zlo je treba odgovoriti z dobroto. Bog je ustvaril vse ljudi enake v pravicah, dolžnostih in dostojanstvu, povabil jih je naj sobivajo med sabo kot bratje, naj delijo vrednote dobrote, milosti in miru. Vsakega človeka je treba priznati in sprejeti v imenu svobode, pravičnosti in usmiljenja,« je sporočilo dokumenta strnil škof Enrico. Besedilo se nanaša na boga in tudi na človeštvo, krhko in ranljivo, ter spodbuja k dialogu, k srečanju. »Z zlom v svetu se ne smemo sprijazniti. To ni božji načrt.«

Da Bog ne potrebuje nikogar, ki bi ga branil in torej v njegovem imenu moril, je potrdil tudi Akram Omar: »Širimo kulturo strpnosti in miru, univerzalnega bratstva, naj bo že enkrat konec vojn ter kulturnih in etičnih konfliktov, kar je izraz zgrešene interpretacije verskih besedil.«

Zaustavil se je pri pojmu manjšine, ki vabi k diskriminaciji, k segregaciji, daje prostor sovražnosti in hkrati odrekanju verskih in državljanskih pravic nekaterim: nadomestiti ga bi morali s konceptom polnega državljanstva.

Islam uradno ni priznan

Marsikaj je treba rešiti, saj dokument kot tak ne ponuja nekega zaključka, pač pa opozarja na pereče in boleče teme, je ugotavljal škof in opozoril na primer na femicide, ki so izraz pomanjkanja spoštovanja do ženske pri nas in marsikje po svetu.

Spet druga pomembna točka dokumenta je priznavanje svobode verskega prepričanja in mišljenja. Predsednik islamske skupnosti je namignil, da islam v Italiji uradno ni priznan, čeprav je za katolištvom v Italiji s tremi milijoni vernikov druga največja skupnost - še budisti in hindujci, ki jih je zelo malo, so priznani. »Kaj to pomeni? Da od države nimamo nobenih olajšav ali kakršnekoli pomoči. Za razliko od drugih religij, muslimanski skupnosti ne morete nameniti osem tisočink od dohodnine,« je opozoril in dodal, da so muslimani priznani na Hrvaškem, v Avstriji, na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji. Prostorov za molitev nimajo, tako da si mora skupnost vsakič poiskati ustrezne za združevanje.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.