Občina Trst le pristopila k Mreži za slovenski jezik

Tržaška občina je naposled pristopila k Mreži za slovenski jezik za triletje 2025-2027. Sodelovanje bi morala obnoviti že decembra, a se je postopek zaradi notranje preiskave ali politične volje, kot je na vprašanje Primorskega dnevnika pred časom namignil generalni direktor občine Fabio Lorenzut, zavlekel. Zamuda je med občinskimi svetniki opozicije in rajonskimi svetniki povzročila nemalo zaskrbljenosti, saj konvencija zagotavlja občini sredstva za uporabo slovenskega jezika v javni upravi.

»Prizadevanja so se obrestovala,« so sporočili občinski svetniki Demokratske stranke Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar ter predsednica rajonskega sveta za vzhodni Kras Nives Cossutta in rajonska svetnika DS v sedmem in tretjem rajonskem svetu Majda Kodrič in Peter Furlan, »konvencija omogoča občini odprtje treh okenc za slovenski jezik«. Svetniki so si namreč s svetniškimi vprašanji in pozivi v tem času prizadevali, da bi občina čim prej pristopila in ohranila prispevek, ki ji ga je dodelila Dežela FJK. Sredstva skupno znašajo 120 tisoč evrov letno iz t. i. zaščitnega zakona. V tem času notranje preiskave pa je prišlo do okrnjenega delovanja, so poudarili svetniki, ki si bodo prizadevali, da se v sklopu tega projekta rešijo tudi vprašanja tolmačenja in tajniške službe za delovanje rajonskih svetov. Prav zato je pred časom tudi predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Pavel Vidoni (SSk) s svetniškim vprašanjem pozval občino, naj ne odlaša in naj čim prej sklene konvencijo.

Za vključitev občine v Mrežo za slovenski jezik prizadevala tudi predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, ki sta pred tedni obiskala tržaškega župana Roberta Dipiazzo. Ta je takrat zagotovil, da se bo zadeva rešila, saj bi občina v nasprotnem primeru tvegala revizijski postopek zaradi nastalega primanjkljaja.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.