»Obiskovalcem ponujamo empiričnost s čustvenim nabojem«

Znanost ima na Tržaškem leto za letom pomembnejšo vlogo. Stroka priznava Trstu naziv mesta znanosti, velika večina prebivalstva pa težko razume, zakaj je ta naziv pomemben in kaj vsako raziskovalno središče počenja. Da bi znanost približal vsej populaciji in poljudno orisal znanstveno bogastvo območja, si je fizik Paolo Budinich pred več kot tridesetimi leti zamislil najprej razstavo, nato pa muzej, namenjen ne-znanstvenikom, otrokom in odraslim, v katerem je združil vsebine tržaških znanstvenih središč. Leta 1988 je tako nastal Znanstveni imaginarij, ki ga danes na novi lokaciji v skladišču 26 starega tržaškega pristanišča vodi Serena Mizzan.

Kaj ponuja muzej v času, ko se vanj zaradi koronavirusnih omejitev ne sme vstopiti?

Težko je približati našo ponudbo obiskovalcem na spletu. Imamo se za muzej, ki človeku ponuja izkušnjo, empiričnost in neposreden stik z znanostjo, zato je to obdobje za nas zelo hudo. Izkušnjo v Znanstvenem imaginariju vedno primerjam s tečajem vrhunske kulinarike. Če mu slediš v živo, lahko hrano tikaš, uživaš v vonjavah in okusih. Če mu slediš po spletu, pa si lahko zapisuješ in bolj ali manj podrobno izvajaš, kar ti kuhar nakazuje, tvoja izkušnja pa ne bo popolna. Tako je z našim muzejem, kjer obiskovalcem ponujamo empiričnost s čustvenim nabojem.

Kljub temu ste se odločili, da boste dejavni tudi na spletu. Kako?

Da bi ostali povezani z našimi obiskovalci, smo pripravili nekaj virtualnih srečanj za šole. Zasnovali smo jih z željo, da bi ob sledenju lahko učenci in dijaki vsaj delno doživeli tisto izkušnjo, ki bi jim jo ponudili v muzeju. Zato smo si zamislili eksperimente na daljavo. Tržaški znanstveniki pred kamero izvajajo poskuse in vabijo, naj jih tudi gledalci opravijo na domu ali na šoli. Tako za mlajše kot za starejše pa bo v kratkem zaživela Noč raziskovalcev, ki bo letos sicer tridnevni dogodek na spletu.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.