Obnova Starega pristanišča »ovita v nejasnost«

Za projekt urbane regeneracije Starega pristanišča v Trstu se bliža pomemben mejnik: Občina Trst je vložila vlogo za presojo vpliva na okolje (VIA) načrta, ki zajema 66 hektarjev površin v neposredni bližini mestnega središča. Po mnenju predstavnikov leve sredine v tržaškem občinskem svetu v vloženi dokumentaciji tema ni temeljito obdelana, je pa izrednega pomena, zato so predlagali, da se skliče zasedanje šestega občinskega svetniškega odbora (pristojnega za urbanizem, promet in okolje) in se temo poglobi ne samo na institucionalni ravni, temveč tudi z vključevanjem občanov.

Danes pa so sklicali novinarsko konferenco, na kateri so izrazili skrbi zaradi ravnanja desnosredinske mestne vlade v zvezi s projektom. Nekatere postopke v sklopu analize vpliva na okolje glede posegov, ki so predvideni v Starem pristanišču, so na občini zaključili nenavadno hitro, obnova pa bo spremenila mesto iz urbanističnega, krajinskega in gospodarskega vidika, je poudarila Alessandra Richetti (G5Z). V razpravo v svetniškem odboru za urbanizem je opozicija želela vključiti tudi občane, ki lahko do 12. aprila vložijo pripombe, zasedanje pa je občinski odbor sklical šele za 30. junij. »Takrat se bo o vloženi dokumentaciji že izrekla tudi Dežela FJK,« je povedala Richetti.

Opozicijski svetniki so zaprosili za nov termin seje svetniškega odbora, a niso prejeli odgovora. Začudeni so tudi nad dejstvom, da je edini občinski odbornik, ki se ukvarja s to temo, pristojni za finance Everest Bertoli, in to mimo uradov za urbanizem, s čimer se morda želijo izogniti ne le presojam občanov, temveč tudi pristojni službi, je dodala Richetti.»Ne nasprotujemo obnovi Starega pristanišča, temveč temu, da občinski odbor ta projekt vodi povsem netransparentno in se pri tem izogiba sodelovanju s prebivalstvom ter z opozicijo,« je dejal Giovanni Barbo (DS), ki je kritičen do dejstva, da »se vse dela na skrivaj, morda tudi zaradi trenj v sami večini«. Riccardo Laterza (Zdaj Trst) je poudaril, da ostaja marsikatera točka načrta ovita v nejasnost. Spomnil je, da je bila leta 2021 sprejeta sprememba prostorskega akta, ne da bi pred tem nudili možnost občanom, da vložijo svoje ugovore. Izdelali so krajinski načrt, ki pa ni bil nikoli sprejet. Odprto ostaja tudi vprašanje trajanja koncesij za javno morsko dobro: predvidene so za 50 let, čeprav je maksimalna omejitev 20 let. Paolo Altin (Punto Franco) je pripomnil, da je obnova Starega pristanišča enkratna priložnost. »Zato si ne moremo privoščiti napak. Določitev seje svetniškega odbora za 30. junij pa je nespoštljiva tako do opozicije kot do občanov,« je zaključil.