Obuja pozabljeno »trieštino«

Tržaški harmonikar Zoran Lupinc se je spustil v dogodivščino, s katero se idejno vrača skoraj 40 let nazaj v čas, na začetek svoje pedagoške glasbene poti. Tako kot je v 80. letih z drugimi navdušenci v društvu Fran Venturini pri Domju postavil na noge šolo diatonične harmonike, si zdaj prizadeva, da bi spet obudili pozabljeno »trieštino« oziroma »trieštinko«. Ta velja za predhodnico trenutno popularnih diatoničnih harmonik, ki je bila svoj čas razširjena in priljubljena v Dalmaciji, Kvarneru, Istri, na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Furlaniji in še marsikje.

Da bi sanjam dodal še tehtno osnovo, je Lupinc poskrbel za učbenik, ki ga je opremil z razlagami v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, hrvaščini in angleščini). S tem je tudi približal sam duh inštrumenta, ki je povezoval različne narode in države, se pravi današnjo Italijo, Slovenijo in Hrvaško.

Publikacijo, ki jo je s pomočjo Fundacije CRT izdala Glasbena matica, so v torek pozno popoldne predstavili v Veliki dvorani Narodnega doma.

Prizadevanja za oživitev »trieštine« so tesno povezana z Lupinčevo prvo veliko glasbeno ljubeznijo, to je diatonično harmoniko. Pri Domju učenci na začetku niso dosegali niti prstov ene roke, kmalu pa so jih v svoji sredi imeli preko 50, se je spominjal. Diatonična harmonika je dosegla velik razvoj, ki ga še zdaleč niso pričakovali. Ni pa vse zlato kar se sveti. Lupinc namreč ni skrival razočaranja, da je ta postala preveč povezana s spektaklom in biznisom. Poleg tega pa se z njo danes izvaja skoraj izključno valčke in polke. »Trieština« zato predstavlja tudi vrnitev k tradiciji in nekdanjemu bogatemu repertoarju, je povedal. Ta predstavlja namreč tukajšnjo posebnost.

V čem je »trieština« različna od diatonične harmonike? Osnovna načela so ista, največja razlika pa je v zvoku. Prva je malo manjša, ima dvanajst basov, ki niso tako imenovani helikoni, to je močni, nizki basi, ki so značilni za diatonično harmoniko in dajejo občutek odločnosti, skoraj agresivnosti.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.